Vinarji iz Primorske, Posavja in Podravja so na ogled in pokušnjo postavili več kot 200 rosejev, belih, rdečih in penečih vin, oljkarji iz slovenske Istre, Vipavske doline in Brd pa 20 olj, nagrajenih na najrazličnejših ocenjevanjih doma in v tujini. »Obiskovalci so lahko dva dni okušali 23 različnih domačih, udomačenih in avtohtonih sort. Ravno te sorte so vse bolj zanimive, saj je povsod tendenca k odkrivanju, spoznavanju in predvsem spoštljivemu ohranjanju lokalnega,« je povedala Dejana Baša, vodja projekta in sommelierka tretje stopnje. »Festival je namenjen razvoju pivske kulture in promociji slovenskih vin, obenem pa vzpostavlja nove možnosti za druženje s pridelovalci in ljubitelji vin. Iz leta v leto je opaziti večji napredek vinogradniških domačij, vse več je tudi mladih vinarjev. Ko smo leta 2006 v Šempasu prvič pripravili festival, je bil naš cilj pripraviti v vinorodni Goriški primerno prireditev, ki bo opevala vino. Tako kot vsi začetki tudi naš ni bil enostaven, vendar smo se z leti izurili, izboljšali in predvsem veliko naučili,« je dodala Dejana Baša.
Pokušnja vina in kulinarika
Razen pokušnje vina in kulinaričnih dobrot, ki so jih pripravili ošterija Žogica, ošterija Branik, gostilna s prenočišči Winkler, gostilna Bric in gostilna Makorič, so številni obiskovalci z zanimanjem sledili tudi strokovnemu delu dogajanja. Na eni od delavnic je Ivan Peršolja, predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije in tudi eden pobudnikov festivala, spregovoril o sotočju bogastva smaragdne reke oziroma Soče in mehurčkov penin. »Še posebno karpačo iz soške postrvi in lipana se izjemno poda peninam. V tej ponudbi vidim tudi veliko turistično priložnost, ki je ne bi smeli spustiti iz rok. Tolminska ribiška družina oziroma družba Faraonika ima veliko znanja, prav tako so vse boljši tudi naši vinarji.« Peršolja poudarja, da so številni mladi vinogradniki spoznali, da potrebujejo več znanja. Številni, ki imajo turistične kmetije, so šli skozi tečaje za sommeliera in kletarje.
Na pokušnji so bili različni letniki skoraj 30 zvrsti belih in rdečih vin, našteli pa smo tudi 17 različnih penečih vin. »Lansko jesen je bilo veliko govora o dobri letini. Tisti, ki so dobro kletarili, imajo izjemen letnik. Kdor ni bil dovolj pozoren, se ne more pohvaliti z dobrim vinom. Napake so se lahko hitro prikradle,« je ugotavljal Peršolja, ki je bil še posebno navdušen nad starejšimi letniki refoška. »Vinogradniki v slovenski Istri so se lotili drugačnega načina pridelave vina. Gre za dozorele refoške.«
Priložnost za srečanja in primerjavo
Etbin Erzetič z družinske kmetije Čarga, s tradicijo že od leta 1767, je stalni udeleženec festivala. Na Pristavi v Goriških brdih obdelujejo 11 hektarov vinogradov. »Vinarji in vinogradniki radi predstavimo svoje pridelke in jih primerjamo z drugimi. Pa tudi klepet in izmenjava izkušenj sta dobrodošla. Festival pa je tudi priložnost za srečanje s poslovnimi partnerji«.
V letošnjem letu se bodo turistični tokovi v Evropi usmerjali predvsem h krajem, ki so dosegljivi z avtomobilom. Zato so napovedi za turistično sezono pri nas ugodne, dodaja Dejana Baša. »Da se bodo turisti ustavljali v naših krajih, pa ni povsem samoumevno. Vipavska dolina ima razvejano gastronomsko in turistično ponudbo, ki jo pesti predvsem ohlapnejša povezanost za čvrstejši promocijski naboj. Imamo bisere, ki jih bo treba povezati in združiti,« je menil novogoriški župan , ki mu je pritrdil tudi , chef z Zemona, nemara v tujini najbolj prepoznaven obraz Vipavske doline.
