Da je bila konkurenca na dvanajsti slovenski izvedbi svetovnega pokala v gimnastiki slabša, so najmanj krivi slovenski telovadci in telovadke. Le-ti so v večini svoje izvedbe konec tedna v dvorani Stožice opravili v skladu s svojimi zmožnostmi in bili nagrajeni z visokimi uvrstitvami. Izmed 30 možnih uvrstitev na zmagovalni oder so slovenski telovadci in telovadke zasedli kar deset mest med najboljšo trojico ter bili daleč najuspešnejši med udeleženci iz 16 držav. Slovenska himna je v največji slovenski dvorani odmevala trikrat, in sicer v čast Roku Klavori za zmago na parterju, Ivani Kamnikar za prvo mesto na dvovišinski bradlji in Alenu Dimicu, najboljšemu na bradlji.
Teja Belak optimistično v Rio
Najnapornejši urnik je imela konec tedna Teja Belak, ki je nastopila na vseh štirih orodjih. Najboljša slovenska telovadka je generalko pred olimpijskimi kvalifikacijami v Riu de Janeiru, kamor bo odpotovala danes, opravila solidno. Naredila je več manjših napak, a nobene večje, kar bo najpomembnejše v boju za olimpijsko vozovnico. Pohvale si zaslužita tudi Ivana Kamnikar in Tjaša Kysselef, pravi užitek pa je bilo na gredi znova spremljati Adelo Šajn, ki je Slovenijo zastopala na olimpijskih igrah pred osmimi leti v Pekingu.
Alen Dimic je telovadec, ki je v preteklosti na največji domači tekmi večkrat opozoril nase. Tokrat se je pokazal v eni svojih najboljših izvedb, saj je odlično izvedel svoji sestavi na bradlji in drogu ter bil nagrajen z visokima uvrstitvama. Izkušeni Sašo Bertoncelj je po napaki v kvalifikacijah na konju z ročaji pokazal, da je eden najboljših Evropejcev na tem orodju. Žiga Šilc je presenetil z drugim mestom na parterju, kjer je prepričljivo zmagal Rok Klavora.
Gimnastični center eden od razlogov napredka
Rok Klavora je v tej sezoni najbolj vroč telovadec v slovenski reprezentanci. »Po koncu se mi je odvalil velik kamen od srca. Vedel sem, da imajo moji najbližji, ki so se številčno zbrali v dvorani, do mene visoka pričakovanja. Vsi so me spraševali, ali bom zmagal, tako da je bilo že kar naporno,« je priznal Rok Klavora, ki je imel na domači tekmi poseben privilegij v primerjavi s tujimi tekmami. Po sobotni zmagi je namreč nedeljsko kosilo lahko pojedel pri babici. »Ker je bila konkurenca slabša od drugih tekem svetovnega pokala, sem se znašel v vlogi prvega favorita. Ta vloga je bila zame nekaj novega. Vesel sem, da sem opravičil tako svoja pričakovanja kot vseh drugih, ki zvesto spremljajo mojo športno pot,« pravi 27-letni telovadec.
Klavora je na spomladanskih tekmah svetovnega pokala izvajal sestave z izhodiščno oceno 16,2. Pravi, da bo na naslednjih dveh tekmah izvajal dve desetinki težjo sestavo, s katero bi bil rad konkurenčen v boju za visoke uvrstitve na majskem evropskem prvenstvu v Bernu. »Eden glavnih razlogov, da v tej sezoni konstantno dosegam dobre rezultate, je nov gimnastični center. V njem imam vse pripomočke za trening na enem mestu in ne zgubljam nepotrebne energije,« zaključuje Klavora.
Gimnastika kot športna panoga je v Sloveniji vzgojila številne športne nesmrtnike, ki so z veseljem zasedli vsaj enega od stolov stožiške dvorane. Le-ta se je izkazala kot prevelika za izvedbo tekme najvišjega gimnastičnega ranga svetovnega pokala. Pravila Mednarodne gimnastične organizacije sicer velevajo, da morajo imeti dvorane, v katerih potekajo tekme svetovnega pokala, vsaj 3000 sedišč. Torej precej več, kot jih je na voljo v novem gimnastičnem centru v Ljubljani. Po drugi strani so Stožice prevelike za skoraj vse ljubljanske športne prireditve, saj je praviloma vselej več prostih kot zasedenih kapacitet.
