Bombni napad v Bruslju 22. marca bi se po prvotnih načrtih teroristov moral zgoditi v Parizu, vendar so si premislili, ker se jim je policija prehitro približala, trdijo belgijski preiskovalci, potem ko so aretirali eno najbolj iskanih oseb v Evropi. Gre za 31-letnega Belgijca maroškega porekla Mohameda Abrinija, ki je postal znan kot »moški s klobukom«. Na posnetku z bruseljskega letališča Zaventem ga je nadzorna kamera ujela skupaj z moškima, ki sta se kasneje razstrelila. Abrini je takrat nosil temen klobuk in svetlo jakno, pred seboj pa so vsi potiskali vozičke s prtljago.
Po petkovi aretaciji in zaslišanju Abrinija je tožilstvo v izjavi zapisalo, da so teroristi sprva načrtovali nov napad na Pariz, potem ko so tam novembra s streljanjem na ulicah in na koncertu pobili 130 ljudi. »Ker so bili presenečeni nad hitrim napredkom preiskave, so se naglo odločili napasti v Bruslju,« je zapisalo tožilstvo.
Večina vpletenih v pariški napad je imela postojanko v belgijski prestolnici. 18. marca so v tamkajšnji četrti Molenbeek aretirali edinega pobeglega pariškega napadalca Salaha Abdeslama. Prav njegova aretacija naj bi bila glavni razlog za spremembo načrtov teroristov. Štiri dni kasneje so namreč sledili napadi v Bruslju, ko sta se na letališču razstrelila dva moška, tretji pa na postaji podzemne železnice. Ubili so 32 ljudi, več kot tristo je bilo ranjenih.
Abrini je na zaslišanju priznal, da je on oseba z letališča in da ni aktiviral bombe, ampak je pobegnil, navaja tožilstvo in dodaja, da je po napadu »svetlo jakno vrgel v smetnjak, klobuk pa prodal«. Abrinija je policija iskala že vse od pariških napadov, saj ga je kamera dva dni prej posnela skupaj z Abdeslamom na bencinski črpalki.
Belgijske oblasti in obveščevalne službe so tarča precejšnjih kritik, saj je večina teroristov bila rojena ali odraščala v Belgiji, številni mladi od tam pa so se pridružili skrajnim skupinam v Siriji in Iraku. Kritike, tudi s strani ameriških medijev, so šle tako daleč, da je premier v sredo v pogovoru za CNN moral zanikati, da bi bila Belgija propadla država. »Bil pa je (napad) neuspeh, kot je bil 11. september neuspeh za Združene države, kot je bil London neuspeh za Veliko Britanijo, kot je bil Madrid neuspeh za Španijo,« je dejal Michel.
