Prisilna poravnava nad družbo Nivo se je pričela s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, 14. marca 2014. Skladno s načrtom finančnega prestrukturiranja, ki je bil sestavni del predloga družbe Nivo za pričetek prisilne poravnave, je bilo predvideno, da bo prisilna poravnava Nivoja končana do 31. decembra 2014. To je bila ena izmed temeljnih predpostavk, na katerih je temeljil načrt finančnega prestrukturiranja Nivoja oziroma poplačila navadnih in zavarovanih upnikov. Zato so navedbe o spodletelem načrtu neresnične, saj je bila odločitev o pripojitvi družbe Nivo hrvaškemu podjetju Gedora dejansko sprejeta zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov glede prisilne poravnave podjetja Nivo, številnih napačnih odločitev sodišča med prisilno poravnavo, to je od neopravičeno začetega stečajnega postopka do vključno potrditve prisilne poravnave dne 3. septembra 2015 z datumom 1. maj 2015, torej za za štiri mesece nazaj, pozne odločitve Fursa o razkniženju učinkov prisilne poravnave, neodzivnosti bank glede zagotovitve garancij za nove posle in interesa vodstva podjetja, da zagotovi poplačevanje obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi. Razlog za pripojitev družbe Nivo Gedori je bil torej izključno ekonomske narave s ciljem zagotoviti poplačilo upnikov Nivoja. Skupna družba bi imela namreč močnejšo kapitalsko osnovo in posledično močnejši nastop na trgu, kar bi izboljšalo položaj vseh udeležencev.
Ne držijo navedbe, da je bila družba Gedora ustanovljena z minimalnim kapitalom, saj znaša kapital družbe 1.900.000 kun oziroma cca 250.000 evrov, ki jih je lastnik Nivoja oziroma Gedore Reka zagotovil z denarnim vložkom.
Prav tako ne držijo pavšalne navedbe DUTB, da je Nivo v načrtu finančnega prestrukturiranja posebej navedel, da se pravna oblika družbe ne bo spreminjala. Nivo statusnega preoblikovanja v svojem načrtu finančnega prestrukturiranje sicer ni predvidel, vendar hkrati izrecno ni navedel, da tovrstnih ukrepov ne bo izvajal, torej je tudi ni izključil.
Na družbo Gedora Reka se prenašajo vse obveznosti Nivoja, kot tudi vse njegovo premoženje, zato ne držijo navedbe, da se na hrvaško podjetje prenašajo samo obveznosti Nivoja.
Republika Hrvaška, ki je članica EU, kljub temu da gre za tujo državo, ne prestavlja tujine skladno z veljavno zakonodajo oziroma gre za zopet pavšalne navedbe DUTB, s katerimi utemeljijo oteženo izterjavo svojih terjatev, pri čemer zanemarjajo dejstvo, da so vse njihove terjatve zavarovane z vpisanimi hipotekami na nepremičninah Nivoja, za izterjavo katerih so izključno pristojna slovenska sodišča.
Prav tako ne držijo navedbe DUTB, da Nivo ne izpolnjuje svojih obveznosti do zavarovanih upnikov. V sumarnem znesku znaša obveznost Nivoja iz naslova plačila dveh obrokov zavarovanim upnikom 602.767,26 evra. Nivo je v obdobju od 1. julija 2015 do 31. januarja 2016 skupno zavarovanim upnikom plačal 620.021,89 evra, kar jasno izhaja tudi iz poročil Nivoja o poslovanju objavljenih na spletni strani Ajpesa.
Poslovodstvo Nivoja še pojasnjuje, da ni preusmerjalo poslov na druga podjetja. Družba Nivo Eko, d. o. o., ki ni v nikakršni pravni povezavi z Nivojem, je bila kot najugodnejši ponudnik izbrana za protipoplavne ukrepe na Savinji in Nivo ni mogel preusmeriti posla na drugo družbo, saj za ta posel sploh ni mogel kandidirati zaradi takrat neporavnanih davčnih obveznosti.
Rok Erjavec predsednik uprave Nivoja, d. d.