Medvedi so letos zaradi mile zime že nekoliko prej kot običajno zapustili svoje brloge in veselo tacajo naokrog. Na Gorenjskem, na primer, že vdirajo v nezaščitene čebelnjake. Medvedke z mladiči pa ravno v teh dneh dokončno zapuščajo svoja zimska ognjišča. Tudi te se po besedah strokovnjakov človeku ognejo, če je le mogoče, a pri tem moramo tudi sami upoštevati nekaj osnovnih pravil, s čimer bomo možnost konflikta zmanjšali. V nasprotnem primeru nam lahko tudi predstavnice nežnejšega medvedjega spola zadajo nič kaj nežne udarce.
Ob srečanju se mirno umaknemo
Po besedah Roka Černeta iz Zavoda za gozdove Slovenije je v tem letnem času priporočljivo, da se izogibamo krajem, kjer bi utegnil biti brlog, če pa slučajno naletimo nanj, se počasi odmaknemo. »Ker je lahko medvedka v bližini, ne smemo teči, kričati oziroma zganjati kravala, saj jo lahko s tem prestrašimo. Ko je ogrožena, pa lahko napade,« je pojasnil Černe, tudi koordinator evropskega projekta Life DinAlp Bear, pri katerem se ukvarjajo tudi z zmanjšanjem konfliktov med ljudmi in medvedi.
Kaj pa, če se previdnosti navkljub znajdemo iz oči v oči z največjo slovensko zverjo? Še velja stara modrost, da se uležemo na tla in se delamo mrtve? »Za tiste, ki zmorejo ostati tako hladnokrvni, takšna rešitev ni napačna, saj v tem primeru človek ne bo delal nobenih sunkovitih gibov, ki bi medveda prestrašili. Sami sicer priporočamo, da se ob bližnjem srečanju z medvedom čim bolj mirno umaknemo v smer, od koder smo prišli.« Če jo bomo v nasprotju z zapisanimi navodili v paniki čez drn in strn ubrali, kolikor nas noge nesejo, pa se zna srečanje tudi tragično končati. »Medved namreč ne bo vedel, da smo se mi ustrašili in zbežali, ampak se bo tudi on prestrašil in se pognal za nami. Dohiti pa nas lahko v nekaj skokih,« je pojasnil Černe, a v isti sapi dodal, da se bo takšno srečanje v 99 odstotkih razpletlo tako, da bo vsak zbežal v svojo smer.
Pse na povodce tudi v gozdu
Na vprašanje, ali lahko medvedu ubežimo na primer s plezanjem na drevo, je sogovornik odvrnil, da to ni smiselno, ker je medved dober plezalec. »A medved nas bo dohitel, še preden bomo začeli plezati. Poznam pa primer, ko je nekdo v paniki res splezal na drevo, a je nad seboj v krošnji zagledal medvedov naraščaj. Na srečo se je vse dobro končalo.«
Pred prihajajočo gobarsko sezono pa Černe svetuje, naj ljudje v gozdu opozarjajo nase, predvsem v nepreglednih goščah, kjer bi lahko medveda presenetili pri dnevnem počitku. »V tem primeru je priporočljivo požvižgavanje oziroma lahno udarjanje s palico po grmičevju ali topotanje z nogami po listju – s tem bomo dali medvedu možnost, da se umakne.«
Sprehajalcem psov pa priporoča, da imajo svoje kosmatince v gozdu na povodcih, saj so ravno domače zveri največkrat povod za neprijetno srečanje z gozdnimi. »Če pes prosto teka po gozdu in sreča medveda, ga bo po vsej verjetnosti oblajal in razdražil, a medved se ga ne bo ustrašil, in ker ga dojema kot vsiljiva, se bo pognal za njim. Pes bo pritekel k lastniku in s tem k njemu nehote pripeljal še medveda.
