»Nisem imel taktičnega načrta skočiti med ubežnike v ospredje, a ko sem po 60 kilometrih začutil, da bi bilo lahko to dobro, sem edinkrat močneje stopil na pedala in se po naključju našel spredaj. Srečno naključje. Glede na potek je jasno, če bi bil zadaj, bi bilo še veliko težje. V zaključku se mi je žal zgodilo prav to, kar sem po tiho upal, da se ne bo. Po dvestotem kilometru nisem imel v nogah več udarne moči, da bi sledil pospeševanjem. Padal sem nazaj iz skupinice v skupino, a vseeno zdržal brez hude izčrpanosti. 37. mesto je realnost. Posledica, da v tej sezoni nisem vozil nobene večje in daljše klasike. Preskok takoj na dirko dirk, na šesturni peklenski ritem na polno, je prehud, čeprav sem izkoristil vse izkušnje. Roubaix nima zaman imena severni pekel,« je Borut Božič (Cofidis) gostobesedno opisoval vtise po 114. izvedbi preizkušnje na tlakovanih kolovozih severne Francije.
Z Markom Kumpom (odstop), ki je bil prav tako s petnajsterico v ospredju ubežne skupine, sta poskrbela, da je bila izvedba s petimi Slovenci še posebno slovenska. Tudi od ponovitve lanskega dosežka (14. mesto) Idrijec ni bil tako daleč. »Tudi ko so me ulovile skupine z Boonenom, Vanmarckejem, Cancellaro in Saganom, sem jim lahko kar dolgo sledil. Avstralcu Mathewu Haymanu, ki je bil z nami s Kumpom v begu, je zneslo. Neverjetno. Pa še starejši je od nas. Nihče ga ni štel v širši krog, pa poglejte, kaj je naredil. Taki uspehi še nam vlivajo dodatnega zagona. Roubaix je prava kolesarska formula ena, rokenrol ves dan. Ja, je najdaljši dan v kolesarstvu, a sem užival, « je pristavil Borut Božič.
Kristjan Koren je na severnem peklu vozil sedmič in ga sedmič tudi končal (106., +18:30), s čimer sodi že v ožji krog najbolj izkušenih generacije Boonena in Cancellare. »Tega rezultat ni kaj za hvaliti. Imel sem defekt na kolesu na tlakovanem odseku pred Arenberškim gozdom in zame je bilo konec upanja,« je opisal težavo pred enim najbolj selektivnih odsekov. »Potrebuješ ogromno sreče. Ogromno je bilo padcev in na ključnih odsekih ogromno gledalcev,« je prvi Roubaix v celoti doživel mladi Luka Pibernik, ki je končal v isti skupini s Korenom. Okvare koles in padci so na Roubaixu sestavni del, kar so tokrat občutile tudi največje legende, tudi Fabian Cancellara na poslovilni tekmi.
V ekipi Orica GreenEdge je bilo slavje. »Hayman je senzacija. Tudi za nas. Vsi mu privoščimo. Dečko, mož od glave do pete. Vedno pomočnik. Močen pomočnik,« je junaka opisal po tako nenadejanem slavju klubskega kolega na prvi izkušnji z legendarno preizkušnjo. »Težka je. Zame z veliko smole. Pol članka vam napišem, če povem, kaj vse se je zgodilo. Ja, če nimaš smole in se voziš spredaj, je to 'fletna' dirka. Zadaj z okvaro kolesa pa... Saj bi odstopil, a sem želel videti celotni Roubaix,« je dodal Mezgec, uradno zadnji, 119. v cilju na velodromu v Roubaixu.