Ob Blejskem jezeru si bo kmalu spet možno izposoditi plastična plovila, kakršna so deske za veslanje stoje, kajaki ali kanuji, je na srečanju objezerskih krajev povedal direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon. To bo namreč za razliko od veljavnega dovoljeval nov odlok o plovbnem redu, ki so ga na občini v teh dneh uskladili, občinski svetniki pa bodo o njem odločali čez dober teden. »V iniciativi slovenski veslači pozdravljamo razumno spremembo in se veselimo veslanja po Blejskem jezeru,« je predvideno novost pozdravil predstavnik iniciative Marin Medak. Tudi izposojevalci čolnov so zadovoljni, da bo pri končni odločitvi obveljala zdrava pamet.
Pristojbine za izposojevalce in pletnjarje
»Ob jezeru bomo izposojevalcem dovolili v ponudbo vključiti do 55 plastičnih plovil – desk za veslanje stoje, kajakov, kanujev... Do te številke smo prišli tako, da smo določili po pet dovoljenih plastičnih plovil na vsako od izposojevališč z izjemo grajskega kopališča,« je dejal Berčon. Čeprav je prvi predlog novega plovbnega reda, na katerega so na občini dobili precej pripomb, prepovedoval izposojo plastičnih plovil na račun ohranjanja tradicije lesenih čolnov, so si na občini premislili zaradi velikega obiska ljubiteljev veslanja in zaradi interesov turistov, ki obiščejo Bled.
Vsi, ki uporabljajo jezero kot svojo pridobitno dejavnost, na primer izposojevalci malih čolnov in pletnjarji, bodo po Berčonovih besedah morali plačevati pristojbino za uporabo infrastrukture. Tega plačila pa Blejci vendarle ne bodo naprtili tudi posameznikom, ki bodo s svojim plovilom prišli veslat na Bled, prav tako ne veslačem za športne treninge in udeležencem prireditev. Deset evrov za plovilo bodo plačale le organizirane skupine, v katerih bo vsaj pet posameznikov, ki bodo veslale na primer v okviru timbildinga ali drugih podobnih dejavnosti tržnih ponudnikov.
Pristojbino bodo odslej morali plačevati tudi pletnjarji, in sicer 5000 evrov na leto na posamezno plovilo, tako za pletnje kot za električne ladje. »Občina bo tako dobila okoli 130.000 evrov prihodka na leto, ki ga bo namenila za upravljanje pristanišč in vstopno-izstopnih mest, njihovo vzdrževanje in obnovo, čiščenje jezera in redarsko službo, če bo potrebna,« pojasnjuje direktor občinske uprave.
Pletnje in župnijska ladja še vedno na kopnem
Vse blejske pletnje in župnijska ladja Sinaj so še vedno na kopnem. Po tem, ko se je občina oddaljila od spora med pletnjarji in župnijo, je Berčon minuli konec tedna vendarle stopil v bran pletnjarjem. Ti že dober teden opozarjajo, da je barka Sinaj, ki je v lasti podjetja Blejski otok, namenjena zgolj oskrbovanju otoka. To po Berčonovih besedah pomeni prevoz blaga in zaposlenih, prevozu potnikov pa le ob mašah in drugih dogodkih na otoku, ne pa njihovemu rednemu linijskemu prevozu. Blejski župnik Janez Ferkolj, ki je linijske prevoze uvedel v sodelovanju z Avtobusno postajo Ljubljana in je za to, kot pravi, pridobil tudi vsa ustrezna dovoljenja, Berčonovih besed ni želel komentirati.
Novi odlok bo končno tudi uradno uvedel linijske prevoze na Blejski otok, je poudaril Berčon, le da še ni jasno, kdo jih bo izvajal. To bodo lahko pletnjarji, župnija kot upravljalec otoka, lahko pa bo to nekdo tretji, opozarja direktor občinske uprave. »Nedopustno je, da gost, ki pride na Bled, ne more priti do otoka drugače, kot da sam vesla do tja,« je dejal in dodal, da je otok, tako kot blejski grad, brez dvigala, ni dostopen za gibalno ovirane osebe, za starejše in »tudi za kakšno mlado nevesto«.
