Iniciativa za demokratični socializem (IDS), ena od treh strank koalicije Združena levica (četrto skupino sestavljajo civilnodružbena gibanja in posamezniki), naj bi se na sobotnem kongresu odločila za eno od treh možnih poti: da se začne proces oblikovanja enotne stranke ZL, da je Združena levica še naprej koalicija ali da IDS zapusti njene vrste in postane samostojna stranka. Vendar do odločitve ni prišlo – že na začetku komaj sklepčen kongres je namreč po kosilu postal nesklepčen. Zato se glasovanje seli na dopisni kongres.
Koordinator sveta IDS Luka Mesec je kot glavna razloga za nesklepčnost navedel odločitev, da v duhu decentralizacije kongres organizirajo v Krškem, in visok kvorum za sklepčnost. Po pravilih IDS mora biti namreč za odločanje na kongresu navzoča vsaj tretjina (torej okoli 250) članov. Andrej Lukšič, sicer profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je (ne)razplet kongresa ocenil kot »stvar zorenja stranke«. Ljubljanski mestni svetnici Nataši Sukič pa se zdi pozitivno, da si za tako pomembno odločitev vzamejo čas in da o njej glasuje čim več članstva. Po napovedi Luke Mesca naj bi stranka sklep o prihodnosti ZL sprejela v enem mesecu.
Pomemben vpliv lokalnih razmer
Razprava na kongresu, ki je potekala za zaprtimi vrati, je po Meščevih besedah nakazala, da bo bodisi prevladala skupina, ki se zavzema za oblikovanje nove koalicijske pogodbe, bodisi tista, ki podpira ustanovitev enotne stranke ZL, v katero sodijo tudi vsi trije poslanci iz vrst IDS. Možnost, da bi se stranka odločila za samostojno pot, naj bi imela med člani manj podpore.
Nasprotniki združevanja so prepričani, da sta ostali dve stranki, torej TRS in Demokratična stranka dela (DSD), nesocialistični in da bi enotna stranka ZL izgubila radikalni naboj. Na poglede članov o združevanju pa pomembno vplivajo tudi lokalne okoliščine. Za samostojno pot IDS se odločno zavzemajo v prekmurskem lokalnem odboru. Po besedah njegovega koordinatorja Boruta Kolarja zato, ker je sodelovanje s člani drugih strank ZL na njihovem območju oteženo ali pa ga sploh ni.
Nasprotno Sukičeva meni, da je za gradnjo socializma potrebno povezovanje. Zato se zavzema za pogovore o pogojih za oblikovanje enotne stranke. Če to ne bo mogoče, pa bi tudi ona raje podprla samostojno pot IDS kot nadaljevanje koalicije, saj se je ta po njenem prepričanju »izkazala za nekaj, kar zavira«. Sukičeva se zaveda, da bi samostojna pot IDS pomenila sestop v civilnodružbeno sfero, dolgotrajno izčrpavanje v tej sferi pa bi »lahko bilo precej usodno ne le za IDS, temveč tudi za levico kot tako«.
Violeta Tomić: Sobotni (ne)razplet ni najslabša možnost
Kako na sobotni (ne)razplet gledajo v drugih dveh strankah ZL? Predsednica TRS Violeta Tomić ni presenečena. »Bili smo pripravljeni na štiri scenarije in ta, ki se je zgodil, niti ni najslabši,« pravi. Sobotno dogajanje po njenem mnenju na združevanje ZL, za katero se v TRS odločno zavzemajo, ne bo vplivalo. »V IDS se odločajo, ali bodo oni poleg ali ne.« Na očitke o nedemokratičnosti TRS – to je ožjemu vodstvu maja lani v pismu očitalo tudi 20 odhajajočih članov, med njimi kar 12 članov sveta stranke – pa Tomićeva pravi, da ljudje zelo radi kritizirajo; predvsem tisti, ki zelo malo delajo. Ob tem dodaja, da je prav z odhodom 20 ljudi, ki so želeli od Hanžka prevzeti stranko, TRS postala resnično močna.
V Demokratični stranki dela (DSD) so nad razpletom sobotnega kongres zaskrbljeni, saj da ta kaže, da »imajo očitno v IDS težave«. DSD podpira združitev v enotno stranko, vendar bi morala biti po prepričanju njenega predsednika praksa sodelovanja med partnerji drugačna kot sedaj, v koaliciji pa bi morala še naprej ostati civilnodružbena gibanja. V DSD nikakor ne bodo pristali na to, da bi si IDS podredila partnerje in si pripisala vse njihove zasluge. Da v vodstvu IDS niso osamljena razmišljanja, da mora njihova stranka »nadvladati koalicijske partnerje«, tako da bo na naslednjih volitvah »ZL=IDS«, lahko razberemo tudi iz zapisov razprav na organih stranke Iniciative za demokratični socializem.
