Zaradi bolezni ali poškodb v Sloveniji vsak dan z dela izostane skoraj 40.000 ljudi. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je leta 2013 za nadomestila plač za bolniške odsotnosti, daljše od 30 dni, izplačal 227 milijonov evrov. V letu 2014 se je skupni odstotek izgubljenih delovnih dni znižal, in sicer s 3,9 odstotka na 3,8 odstotka. Čeprav odsotnost z dela za podjetje pomeni strošek, večina podjetij ne izvaja aktivnosti na področju promocije zdravja.

»Raziskava Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ki smo jo opravili leta 2014, je pokazala, da ima z zagotavljanjem denarja za izvajanje programov za promocijo zdravja težave 75 odstotkov podjetij. Raziskava OZS iz leta 2012 pa je pokazala, da v manj kot polovici podjetij načrtujejo promocijo zdravja. Sklepamo lahko, da je razlog za to še vedno prenizka ozaveščenost tako slovenskih delodajalcev kot tudi zaposlenih o promociji zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih prinaša. Eden od možnih razlogov je tudi pomanjkanje ciljanih sistematičnih aktivnosti za izboljšanje zdravstvene in varnostne ozaveščenosti, krepitev zdravja na delovnem mestu ter širjenje primerov dobrih praks za obvladovanje zdravstvenega absentizma,« meni Jože Smole, generalni sekretar ZDS, ki od jeseni lani izvaja obsežno kampanjo za varnost in zdravje pri delu.

Kampanja ZDS obsega več dejavnosti, med drugim sedem regijskih posvetov ob zdravem zajtrku, ki jih pripravljajo z regijskimi gospodarskimi zbornicami, prvi spletni newsletter, nacionalni posvet, ki bo oktobra, ter natečaj za izbor najboljših praks podjetij pri promociji zdravja.

Preverili smo, kako za dobro počutje svojih sodelavcev, ki je temelj za poslovni uspeh podjetja, skrbijo v podjetjih, ki sodelujejo v projektu Zlata nit. Intereuropa projekt ZDS pozna in je na regijskem posvetu v Kopru sodelovala kot primer dobre prakse. V zadnjih dveh letih se zdravju na delovnem mestu poglobljeno posvečajo. Opravili so pregled delovnih mest in jih ustrezno izboljšali, vse sodelavce spodbujajo k uporabi stopnic namesto dvigal, ob tem so jih poučili o pravilni drži med sedečim delom, skladiščne delavce pa o pravilnem dvigovanju bremen. Imajo promotorje za izvajanje 10-minutnih razteznih vaj po vseh oddelkih, imajo tudi skupino za zdravje.

Podjetje s tradicijo in kondicijo

»Naš slogan je Logisti s tradicijo in kondicijo. Lani smo šli na dva planinska pohoda, udeležili smo se poslovne nogometne lige, ljubljanskega maratona, po posameznih enotah pa smo pripravili različne športne dejavnosti, kot so smučanje, drsanje, tek. Izvedli smo več delavnic o obvladovanju stresa,« je naštela Petra Furlan Dodič, vodja sektorja za kadrovske in splošne zadeve. Njihovi sodelavci imajo na voljo tudi pomoč zdravnika – psihoterapevta, zelo si prizadevajo za dobre odnose med vodji in njihovimi sodelavci. Ker je Intereuropa dokaj star kolektiv, saj so sodelavci v povprečju stari 46 let, imajo nekaj več kot 4-odstotno stopnjo bolniške odsotnosti, a verjamejo, da jo bodo s sprejetimi ukrepi postopoma znižali. »Je pa res, da se med sodelavci nove dejavnosti hitro 'primejo', a tudi hitro izzvenijo, če jih k njim ves čas ne spodbujamo,« pravi Petra Furlan Dodič.

Zdravje pogoj za poslovni uspeh

Kampanje ZDS v IT-podjetju Agito, finalistu Zlate niti 2015 med srednjimi podjetji, sicer niso poznali, vendar pa je miselnost »zdrav duh v zdravem telesu« pri njih močno prisotna, trdi Anka Brus, direktorica Agita. »Zaposleni so naš največji kapital, zato skrbimo za njihovo psihično in fizično zdravje.« Izvajajo več različnih ukrepov in dejavnosti. Delovnik je prilagodljiv in zaposlenim omogoča tudi delo od doma. Ker večino delovnega časa v službi presedijo, imajo sobo za sproščanje, ves čas imajo na voljo različno sveže sezonsko sadje, steklenice v kuhinji jih opozarjajo tudi na zadostno pitje vode. Organizirajo športni piknik, kjer se pomerijo v nogometu, odbojki na mivki, badmintonu, tenisu, ročnem nogometu, košarki.

Rekreacijo organizirajo tudi zunaj delovnega časa. Pred leti so ustanovili športno društvo Agito, ki redno pripravlja pohode v hribe, smučanje, nogomet, košarko in druge rekreativne dejavnosti. Lani so zabeležili 1,7-odstotno stopnjo absentizma, ki se je sicer med letoma 2012 in 2015 gibala med 1,3 in 1,7 odstotka.

»Dejavnosti v okviru zagotavljanja kakovosti delovnih mest najpogosteje predlagajo kar zaposleni sami. Predloge zbiramo prek aplikacije Idejnik na internem portalu. Posamezne ideje ovrednotimo in nagradimo, tiste z najboljšim potencialom izvedemo. Glasniki novosti na področju kakovosti delovnih mest moramo biti v prvi vrsti delodajalci. Dobro poznamo naše zaposlene in tudi najbolj občutimo, kakšne rezultate ima skrb za njihovo zdravje. Zdravi in zadovoljni zaposleni pomenijo uspešno podjetje,« poudarja Anka Brus.

Kampanje ZDS v Red Orbit ne poznajo, a poskušajo ohranjati delovno okolje, ki spodbuja zdrav življenjski slog in skrbi za dobro kulturo znotraj podjetja. »Mislim, da se nas velika večina v podjetju zaveda pomena tega, zato je tudi lažje vpeljevati nove stvari in dosegati rezultate. Napisanih pravil nimamo. Namesto tega imamo eno splošno pravilo: Uporabljaj svojo glavo! Mislim, da spodbujanje k aktivnemu razmišljanju rešuje izredno veliko problemov, in precej lažje je nekaj doseči, če vsak pri sebi premisli, zakaj je to zanj dobro,« pravi Andraž Štalec, direktor Red Orbita.

Izmerili so se prvič

Redno organizirajo skupne zajtrke, na katerih vsak teden en član ekipe poskrbi za lep in zdrav začetek dneva. Vsi so tudi dokaj aktivni športniki in se pogosto odpravijo skupaj na tek ali celo na kakšno tekmo. Zelo si prizadevajo za zdravo prehrano. Lani so absentizem merili prvič. Odsotnost z dela je bila 1,1-odstotna, glavni razlog za to pa je, da je veliko njihovih sodelavcev mladih staršev. Sicer pa je po Štalčevem mnenju izmenjave izkušenj in praks med podjetji še premalo.

Da se država problema absentizma še ni lotila celovito menijo v podjetju Eurospin Eko, finalistu Zlate niti 2015 med velikimi podjetji. »Zdravstveni absentizem v Sloveniji je pomemben družbeni, socialni in ekonomski problem, gre pa tudi za kompleksen problem – sega od zdravstvene do davčne politike. Menimo, da bi se ga država morala celoviteje lotiti. Tudi racionalno in učinkovito delovanje javnih zdravstvenih ustanov lahko vpliva na absentizem, saj so čakalne vrste in postopki rehabilitacije še vedno predolgi. Tu lahko država še marsikaj stori,« meni Karmen Ličen, ki je odgovorna za kadre v Eurospin Eko, kjer sicer kampanjo ZDS poznajo.

V podjetju so se lani odločili za aktivno promocijo zdravja na delovnem mestu. To skušajo doseči s kombinacijo izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja, s poudarkom na varnosti in zmanjšanju števila poškodb na delovnem mestu, internim izobraževanjem o zdravem načinu življenja, ko je mogoče, imajo enkrat na dan telovadbo, skrbijo za zdravo malico, obogateno s sadjem, čim bolj poskušajo usklajevati delo in družinsko življenje, spodbujajo osebnostni razvoj in dobro klimo v podjetju, ker je psihično in duhovno zdravje sodelavcev prav tako pomembno. Večkrat na leto se odločijo za timbildinge, sankanje, bowling in druge družabne športne dejavnosti. Za ozaveščanje zaposlenih pripravljajo tudi brošure.

»Povprečna stopnja absentizma iz zdravstvenih razlogov se giblje nekoliko pod slovenskim povprečjem in nekoliko nad povprečjem v gospodarstvu. »Upamo, da bo z ukrepi, ki jih počasi uvajamo, ta stopnja nižja. Gre predvsem za mehke ukrepe, ki sicer ne dajo takojšnjega učinka, vendar verjamemo, da bo to dolgoročno pozitivno vplivalo tudi na druge segmente, ne le na zmanjševanje absentizma,« poudarja Karmen Ličen.