Na račun Gorenjcev kroži mnogo šal in stereotipov, ki pa se običajno ne dotikajo njihovega duševnega zdravja. Ko so se ga na Fakulteti za zdravstvo Jesenice odločili lani raziskati med zaposlenimi v gorenjskih podjetjih, so po besedah strokovne delavke mag. Saše Mlakar prišli do grozljivih rezultatov. »Več kot 17 odstotkov anketiranih doživlja zmerno, skoraj četrtina vseh anketiranih pa hudo duševno stisko,« navaja Mlakarjeva.
Verjetno je prav zato projekt Anima Sana, s katerim prebivalci zgornje Gorenjske lahko krepijo svoje duševno zdravje, v 13 mesecih po besedah Urške Železnikar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske presegel vse rezultate. Obisk delavnic, namenjenih brezposelnim, mladim, starejšim in ljudem, ki želijo zamenjati kariero, ter izobraževanja strokovnih delavcev, kot so zdravniki, socialni delavci, medicinske sestre in podobno, je bil ogromen.
Najprej razkrijejo težave pri sporazumevanju
Poleg delavnic, radijskih oddaj in odgovorov na duševne stiske na spletni strani projekta so se Gorenjci lahko po nasvet za svojo duševno stisko odpravili tudi v eno od svetovalnic v Bohinju, Lescah, Kranjski Gori in na Jesenicah. Svoje težave je svetovalcem v enem letu razkrilo 198 ljudi, s katerimi so svetovalci opravili 954 individualnih svetovalnih ur. »Največkrat so k nam prišli zaradi težav s komunikacijo,« poudarja mag. Andrej Debeljak iz društva Pot svetlobe. »Potem pa so se skozi pogovor zavedanja o drugih težavah kar vrstila,« dodaja. Vendar v šestih svetovalnih urah, kolikor jih je imel v projektu na voljo vsak posameznik, vseh stisk niso mogli rešiti. Nekaj obiskovalcem so celo svetovali, naj si pomoč poiščejo pri strokovnjakih, preostalim so pomagali z nasveti, kako v stiskah ravnati v prihodnje.
»Pričakovanja obiskovalcev, kaj lahko rešimo v eni uri, so bila velika. Vendar smo jim pojasnili, da če 40 let kopljejo jamo s krampom in lopato, izkopane luknje z isto lopato ne morejo zakriti,« je opozoril Debeljak. »Svetovalci tudi ne moremo nekoga rešiti. Ljudje pogosto pričakujejo, da bomo kaj naredili namesto njih, da jih bomo v eni uri pozdravili. Mi jim lahko le pomagamo, da bodo sami stvari spremenili,« dodaja.
Namesto k psihiatru po tablete za glavobol
Svetovalci so posebnosti Gorenjcev, ki jih je pokazala že raziskava jeseniške fakultete, občutili tudi pri delu v tem projektu. »Na Gorenjskem ljudje navzven delujejo zelo trdno. Bistveno kasneje se oglasijo po nasvet, kako ravnati pri težavah. Te se jim nalagajo. Ali s prispodobo: požar začnejo gasiti šele, ko se ogenj dodobra razplamti, namesto da bi to naredili takoj, ko opazijo dim,« opaža Debeljak. Zaradi predsodkov so Gorenjci še vedno prepričani, da če bodo o svojih težavah komu zaupali, bodo morali »takoj v Begunje v psihiatrično bolnišnico«.
Gredo pa Gorenjci namesto tega pogosto raje k osebnemu zdravniku, kjer potožijo o telesnih tegobah, po pripovedovanju družinskih zdravnikov poudarja direktor Psihiatrične bolnišnice Begunje Damijan Perne, dr. med. Tarejo jih glavoboli in druge bolečine, za katere zdravniki čez čas ugotovijo, da izvirajo iz duševnih težav. A prav projekt Anima Sana naj bi zavedanje o duševnem zdravju spremenil, poudarjajo sogovorniki.
Nadaljevanje odvisno od občin
Nova znanja, kako se soočati s stresom in kako v obravnavo duševnih težav vključiti tudi svojce, so v okviru projekta pridobivali tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. Zaradi dobrih odzivov bodo v Skupnosti centrov za socialno delo po besedah sekretarke mag. Darje Kuzmanič Korva podobna izobraževanja, v katera so vključene inštitucije iz lokalnega okolja, skušali razširiti po vsej Sloveniji.
Projekt Anima Sana je sicer financiran iz Norveškega finančnega mehanizma, zanj pa je denar prispevalo tudi vseh sedem občin zgornje Gorenjske. V kolikšni meri in za katero skupino udeležencev se bo nadaljeval po koncu aprila, je po besedah Železnikarjeve odvisno od občin in nadaljnjih razpisov.
