Socialistična federativna republika Jugoslavija
V nedeljo, 7. aprila 1963, ob 18.31 je Zvezna ljudska skupščina sprejela odlok, ki se glasi: »RAZGLAŠA SE USTAVA SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, KI STA JO SPREJELA ZVEZNI ZBOR NA SEJI 7. APRILA 1963 IN ZBOR PROIZVAJALCEV NA SEJI 7. APR. 1963«.
Skromne besede za veliko dejanje, ki odpira novo poglavje v zgodovini človeka. Veliko dejanje pa ne zaradi tistega, kar je zapisano na papirju. Ta ustava, ki je komaj začela formalno veljati, je živela v praksi milijonov upravljavcev že prej. Rodila se je, čeprav kot zametek, s predajo tovarn v upravljanje neposrednim proizvajalcem. To je bil začetek osvobajanja človeka, njegove osebnosti, njegovega dostojanstva. Sprejetje ustave pa je veliko dejanje tudi zato, ker je sledilo vseljudskemu plebiscitu. To ustavo si je napisalo ljudstvo samo.
Slovesnemu aktu, enkratnemu v zgodovini, kakor so enkratni vsi veliki zgodovinski dogodki, je prisostvoval tudi tovariš Tito. Njegov desetletja dolgi boj za novo družbo, v kateri naj bi imela dostojanstvo človeka in humanizem v človeških odnosih najvišjo ceno, je obrodil velike sadove.(…)
Sedmi april 1963 bo zapisan v zgodovini z velikimi črkami!
Dolenjski list, 11. aprila 1963
Nova jugoslovanska ustava
V nedeljo je zvezna ljudska skupščina v Beogradu sprejela novo ustavo Jugoslavije. Ta je tretja ustava od leta 1946 dalje. Na seji skupščine je podpredsednik Kardelj prebral novi osnutek, o katerem so že prejšnje mesece razpravljali tudi na zborih volivcev.
Predvsem je spremenjen uradni naslov republike. Imenuje se: Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ). Ostal je v rabi dosedanji zunanji znak države, namreč trobarvnica z zvezdo. Spreminjevalni predlog za uvedbo rdeče zastave ni prodrl. Na vrhu državnih oblasti je predsednik republike, čigar poslovna doba bo trajala 8 let. Izjema velja samo za sedanjega predsednika Tita, ki ostane predsednik do smrti. Na novo je urejen položaj podpredsednika republike. Nova ustava priznava zasebno kmečko posest, a le v obsegu desetih ha zemlje.
Priznano je tudi dedno pravo. Močno je poudarjena tudi delavska samouprava v podjetjih. Delovni teden je določen na 42 ur. Vsak delavec ima tudi pravico do najmanj štirinajstdnevnih počitnic na leto.(…)
Novi list (Trst), 11. aprila 1963
Rotirajmo pojme o rotaciji
Rotacija kadrov na vseh področjih našega družbeno-političnega življenja kot jo postavlja nova ustava SFRJ je eden izmed velikih revolucionarnih skokov v našem sistemu, naši demokraciji. Razumljivo je, da vsaka novost, vsak nov premik povzroči razprave, razumljivo je tudi, da »potrebuje« določen čas, da se »udomači«. Vendar ne smemo dopuščati, da bi zgrešeni pojmi in tolmačenja životarila, dokler sama po sebi ne zamrejo. Potrebno je pojasnjevanje.(…)
Upoštevajmo, da po principu rotacije odhajajo ljudje s svojih voljenih mest zato, ker to zahteva naš demokratični sistem, ne pa zaradi grehov, oslabelosti in nesposobnosti.
Celjski tednik, 12. aprila 1963
Nova jugoslovanska ustava
Pretekli teden je jugoslovanski federativni parlament soglasno odobril novo državno ustavo. Novo ustavo je v odobritev parlamentu predložil podpredsednik vlade Edvard Kardelj, ki je predsedoval komisiji, ki je ustavo pripravila.
Toda poglejmo si, kakšne novosti prikazuje nova ustava. Predvsem je treba omeniti, da se bo odslej Jugoslavija imenovala Socialistična federativna republika Jugoslavija in ne več Federativna ljudska republika Jugoslavija. Kardelj je pri tem pripomnil, da so jugoslovanski narodi že prešli v fazo socializma in da stremi vse njihovo delovanje za dosego komunizma. S tem so hoteli podčrtati dejstvo, da je v Jugoslaviji socialistični razvoj že v takem razmahu, da se ga da primerjati sovjetskemu.(…)
Novost predstavlja tudi dejstvo, da nova ustava predpisuje tudi tako imenovano rotacijsko metodo. V nekaj besedah se to pravi, da noben jugoslovanski državljan ne bo mogel biti več kot dvakrat izvoljen v beograjski parlament. (…) Druge politične tvorbe so nemogoče, kajti partija ne dopušča politične konkurence.(...)
Demokracija (Trst - Gorica), 13.
