Po tleh so pogrnjene mehke pisane preproge, ob mizici za šah zraven okna stojijo trije udobni fotelji, s stropa pa binglja viseča mreža, ki spomni na poletno brezskrbnost. Inovativne poličke v obliki stolov in sani se šibijo pod težo knjig, pod stopnicami pisce vabita tipkarska stroja, korak stran pa si utrujeni lahko naberejo novih moči na starinskem kavču.
»Kako že tole deluje?« vpraša dolgolasi blondinec, ki vstopi skupaj s prijateljico. »Ziferblat je nekakšna dnevna soba sredi mesta, kjer se vsak lahko obnaša kot doma, dokler s tem ne ovira drugih,« jima prijazno razloži Lucija Gartner, ki tu dela že od odprtja. Del prostora je tudi samopostrežna kuhinja, v kateri si vsak lahko pripravi, kar želi. Na pultu stojijo velike steklene posode, v katerih so različne vrste čajev, zraven je srebrn opekač za kruh, v posodah ob njem pa sladkosnede vabijo čokoladni piškoti. In plačilo? Vse je zastonj, zaračunajo vam zgolj čas, ki ga tukaj preživite.
Dolgolasec in njegova prijateljica si morata tako z lesene poličke ob blagajni najprej izbrati eno izmed ur starinskega videza s prav takšnimi imeni. Ena minuta, preživeta v Ziferblatu, stane pet centov, za študente in dijake štiri, kar pomeni, da prvi za eno uro plačajo tri evre, drugi pa dva evra in štirideset centov. Ker ne gre za običajno kavarno, kjer bi gostje plačali za skodelico kave, je plačilo pravzaprav najemnina za uporabo prostora. Zaslužek ni bajen, saj dobičkonosnost ni prioriteta, je pa dovolj velik, da pokrije stroške.
S spoznavanjem ljudi do pestrega nabora dogodkov
Če bi morala Ziferblat opisati z eno besedo, bi lastnica Maša Pavoković izbrala besedo domačno.
Prostor za druženje s kopico družabnih iger, knjig, pa gramofonom, kitaro in klavirjem, svojim uporabnikom ne ponuja »le« sproščujočega okolja, tam se tedensko odvijajo tudi najrazličnejši dogodki. Od veganskih večerij in filmskih delavnic do jezikovnih tečajev in potopisnih predavanj. V začetnih mesecih delovanja je Ziferblatova ekipa organizirala tri dogodke na teden. Po letu in pol pa se v enem tednu zvrsti vsaj pet dogodkov, včasih celo sedem, zanje pa se zaradi precejšnje zasedenosti z izvajalci dogovorijo vsaj dva tedna vnaprej. Za določene dogodke uvajajo tudi (brezplačne) prijave, saj se jim je denimo že zgodilo, da je na vegansko večerjo prišlo 60 ljudi, Ziferblat pa jih sprejme le 40, zato so preostalih 20 preprosto morali odsloviti. Z organizacijo dogodkov so se sprva ukvarjali samo zaposleni, zdaj pa približno 80 odstotkov vsega programa gostje predlagajo in sestavijo sami.
Prirejanje najrazličnejših dogodkov jim omogoča predvsem komunikacija z gosti in med gosti, ki je v običajnih kavarnah praktično ni. Do vsakogar namreč pristopijo in ga vprašajo, kdo je in kaj počne. »Obvladaš photoshop? Bi vodil delavnico in naučil še druge?« se Pavokovićeva spominja enega izmed tovrstnih pogovorov. Vezi, ki se na ta način spletejo med ljudmi v Ziferblatu, pa so tiste, ki poleg prijetnega ambienta pripomorejo k občutku domačnosti.
Dober glas seže v deveto vas in tudi v tujino
V Ziferblat je težko zaviti kar tako, ker bi slučajno šli mimo. Skriva se namreč v Vegovi ulici, pot do tja pa pelje čez običajno stanovanjsko dvorišče. Da prostor najdeš, moraš torej precej dobro vedeti, kje je. Kako torej gostje zanj izvedo? Poleg promoviranja na facebooku se beseda o Ziferblatu širi od ust do ust. »Nekateri pripeljejo prijatelja, ker bi ga radi naučili, kako se v kavarni kuha kava. Drugi zato, ker želijo igrati družabne igre. Spet tretji pa potrebujejo dovolj veliko mizo za sestanek,« pojasni upraviteljica.
A pogovori, ki jih je slišati v Ziferblatu, še zdaleč ne potekajo samo v slovenskem jeziku. Veliko gostov je tujih študentov, ki so v Sloveniji na izmenjavi. »Tu jim je všeč, ker se lahko družijo tudi ob nedeljah zvečer, ko je večina kavarn zaprtih,« eno izmed prednosti izpostavi Pavokovićeva. Turisti za Ziferblat izvedo prek blogov in spletnih strani, kot je denimo Spotted by locals.
Hišica na drevesu za odrasle
Ko se dan začne prevešati v večer, Ziferblat napolnjujejo nežen zvok klavirja, pridušen klepet in vonj po kavi. Dolgolasec in njegova prijateljica sta zleknjena v foteljih ob šahovski mizici, on igra kitaro in nežno poje brezčasno balado skupine Extreme More than words, ona pa spokojno zre skozi okno.
Tovrstne neobičajne kavarne danes najdemo v štirih državah, in sicer v Rusiji, Ukrajini, Veliki Britaniji in Sloveniji; vseh skupaj je 15. Koncept izvira iz Rusije, navdih zanj je bila sobica na podstrešju v centru Moskve, kjer so se sprva dobivali le pesniki in pisatelji. Kasneje so se jim pridružili še drugi, ki so si želeli druženja, preživljanje časa v sobici pa plačali, če in kolikor so želeli.
Ziferblatu v Rusiji pravijo tudi hišica na drevesu za odrasle. »Vsak od nas potrebuje nek prostor, kjer lahko ustvarja,« meni lastnica. Zdi se, da Ziferblat vsakomur dopušča ustvarjalno svobodo, ki jo potrebuje, pa naj gre za ustvarjalnost pri prostočasnih aktivnostih, študiju ali delu. Navdih je mogoče najti celo na steni v toaletnih prostorih, kjer je med drugimi obešen listek z napisom: »Glej daleč, in ko misliš, da že gledaš daleč, glej še dlje.«
