Krkovič, ki je končal poklicno šolo, se je lahko zaposlil v vrstah TO, na osnovi služenja vojaškega roka v JLA leta 1975, kot civilist na položaju rezervnega častnika. Kako dvoličen je Krkovič, lepo dokazujejo njegove sedanje izjave in njegova dejanja iz časa Jugoslavije, kjer je kot režimski državljan v statusu rezervnega kapetana celo vodil enoto slovenske TO na zadnji vojaški paradi Jugoslavije leta 1985 v Beogradu. Takšno »čast« sodelovanja v partijskem obredu Jugoslavije in priseganju zvestobe Titu in komunistični partiji sredi Beograda kot vodje enot so si znotraj TO priborili samo najzvestejši in najprimernejši komunisti. Nekateri kot sodelavci vojaške varnostne službe JLA (KOS), kakršen je bil tudi Krkovič. Anton Krkovič se je o tem leta 1990 hvalil tudi Janši, da prihaja k njemu kot »zelo dober agent nasprotne strani« oziroma KOS JLA. Danes pa Krkovič za tedanjo Jugoslavijo pravi, da je bil to totalitaren režim pod diktaturo partije in Tita, medtem ko je bil sam takrat najbolj vdan in lojalen tistemu režimu in mu prisegal v Beogradu tudi na paradi, da bo sledil »Titovi poti«. Čeprav bi glede na izobrazbo lahko delal samo v kakšni tovarni v Kočevju kot kovinar, se je rajši prostovoljno šel pripadnika osovražene službe varovanja tistega »totalitarnega« režima in ovajal nedolžne ljudi.
Naveza Janše in Krkoviča traja od leta 1990 naprej, ko je Janša slednjega imenoval za poveljnika 27. zaščitne brigade TO, brez potrebnih kvalifikacij, izobrazbe in izkušenj. Takšen Krkovič je lahko od takrat naprej samo uničeval to pomembno enoto TO za varnost Slovenije, ki je bila nekoč najboljša enota TO v Jugoslaviji. Ko je bilo treba kaj narediti za varnost države, pa je Krkovič zmeraj zatajil. Zaradi panike in nesposobnosti je počel tudi kazniva dejanja z nedolžnimi mrtvimi, brez vsake potrebe, in počel druge neumnosti s hudimi posledicami, kot je nepotrebna sestrelitev helikopterja nad Ljubljano. Na Janševo zahtevo in na Krkovičevo povelje sta dva pripadnika TO s prenosnim raketnim sistemom Strela nad Rožno dolino sestrelila neoborožen helikopter, ki je iz mesta peljal kruh in ni ogrožal nikogar.
Krkovič, vsiljeni poveljnik enote, ki bi morala 27. junija 1991 ponoči varovati slovensko vodstvo, ko so tanki JLA drveli z Vrhnike proti Ljubljani, je celo v celoti prespal prvega pol dneva napada na Slovenijo, pa tudi enote ni bilo nikjer. Kučan pa ga je na Janšev predlog celo odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem za »izjemne zasluge obrambe Slovenije«. Kasneje so pripadniki 27. zaščitne brigade oskubli skladišče vojaške opreme in orožja v Borovnici, orožje in strelivo skupaj s tovornjaki iz tega skladišča pa sta Janša in Krkovič prek Reke prodala Hrvatom. Leta 1991, v času premirja med spopadi, je Krkovič popolnoma po nepotrebnem ukazal napad dela 27. brigade TO na ribniško vojašnico, ubili in ranili so nekaj pripadnikov JLA. Ob tem neumnem napadu je bilo nekaj ranjenih tudi na strani TO, povzročili pa so gnev JLA, kar je ogrozilo Ribnico in Kočevje, saj bi se JLA lahko maščevala za svoje ubite pripadnike. Krkovič je skupaj z Janšo nato prek Kočevske Reke organiziral kar grosistično prodajo slovenskega orožja in streliva Hrvatom, ki je bilo prepotrebno za slovensko obrambo. Tako sta zelo ogrozila bojno sposobnost vse vojske, za kar bi morala odgovarjati že takrat, ne šele lani zaradi drugega kriminala.
Janša in Krkovič sta združeno nadaljevala zlorabo vojske in države v primeru afere Mariborsko orožje in Depala vas, bila sta ovadena, vendar po zaslugi tožilstva nista končala tam, kjer bi morala. Po vseh dejanjih in javno izrečenih besedah obeh pa mora slehernemu državljanu že biti jasno, da je Janša velik škodljivec za Slovenijo in da ima dobrega pomagača v Krkoviču.
Mag Anton Peinkiher, Ljubljana.
