Danes bodo člani sveta UKC Ljubljana izbirali med kandidati za generalnega direktorja bolnišnice, ki že vse od leta 2013 čaka na vodstvo s polnim mandatom. Za najresnejšega kandidata je sprva veljal predsednik uprave Trima Igor Kržan, a naj bi se zaradi njegovih poslov pri koncesijah v zdravstvu podpora vlade oz. ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc nagnila k nekdanjemu prvemu možu Alpine Andražu Kopaču. Članov, ki jih je imenovala vlada, je v svetu bolnišnice največ, hkrati pa je v rokah vlade tudi končna odločitev o generalnem direktorju, saj daje soglasje k njegovemu imenovanju.
Vršilci dolžnosti na čelu večine ključnih inštitucij
Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga kot vršilec dolžnosti vodi Samo Fakin, še čaka na direktorja s polnim mandatom. Skupščina ZZZS je Fakinu minuli teden sicer vnovič namenila tretji mandat generalnega direktorja, a bo imel zadnjo besedo državni zbor. V največji vladni stranki SMC so že povedali, da se zavzemajo za ponovitev razpisa. Fakin je zdravstveno blagajno še vedno pripravljen nekaj časa voditi kot vršilec dolžnosti. Predsednike strank in premierja Mira Cerarja pa je pozval, naj mu dajo priložnost, da predstavi svoj pogled na vodenje ZZZS, je povedal včeraj.
Že od januarja na vladno odločitev čaka vršilka dolžnosti generalne direktorice Onkološkega inštituta Zlata Štiblar Kisić. Takrat je sicer dobila največ glasov članov sveta bolnišnice med kandidati za generalnega direktorja, a se vlada doslej ni opredelila o soglasju k njenemu imenovanju. Pred časom je Milojka Kolar Celarc ocenila, da inšpekcijske ugotovitve o nadurah, ki so jih še kot pomočnici nekdanjega generalnega direktorja Janeza Remškarja v bolnišnici neupravičeno izplačevali Štiblar-Kisićevi, niso dobra popotnica. Kasneje postopkov imenovanja vodstva Onkološkega inštituta niso več komentirali.
Štiblar-Kisićeva ocenjuje, da je vladno odlašanje z odločitvijo neodgovorno. Formalno ima sicer polna pooblastila za vodenje bolnišnice, a v negotovem položaju odločitev ne more sprejemati tako suvereno, kot bi jih lahko. »Takšno stanje je za bolnišnico slabo,« je poudarila. Dodala je, da se s stališčem inšpekcije o nadurah ne strinja, a njihovo odločitev spoštuje in zato denar vrača.
Na novo vodstvo čakajo tudi v celjski bolnišnici. Na ponovljeni razpis za generalnega direktorja se lahko kandidati prijavijo do 9. aprila, za zdaj pa celjsko bolnišnico kot vršilec dolžnosti vodi Marjan Ferjanc, ki mu svet zavoda lani ni namenil vnovičnega mandata. Med kandidati, od katerih ni noben dobil dovolj glasov, je bila takrat tudi Brigita Čokl, ki pa so jo manj kot dva meseca kasneje imenovali za vršilko dolžnosti generalne direktorice ljubljanskega UKC. Vse največje institucije v zdravstvu z izjemo mariborskega UKC, ki ga že dve desetletji vodi Gregor Pivec, so tako pristale v rokah začasnih direktorjev.
»Kot bi imeli pilote, ki ne vedo nič o aerodinamiki«
Ekonomist prof. dr. Maks Tajnikar je spomnil, da znaša plača prvega moža UKC Ljubljana, ki bi po številu zaposlenih in prihodkih sodil med večja slovenska podjetja, manj kot 3000 evrov neto. Hkrati skuša vsakokratna vlada prek te institucije reševati celotno slovensko zdravstvo. Pričakovanja so tako ogromna, usposobljenih ljudi, ki bi v sedanjih pogojih prišli na ključna mesta, pa ni. Na ljubljanski ekonomski fakulteti študente sicer izobražujejo o menedžmentu v zdravstvu, je spomnil, a se večje število strokovnjakov, ki bi povezali znanje in praktične izkušnje pri vodenju zdravstva, v Sloveniji še ni oblikovalo.
Ni težava le v tem, da v zdravstvu ne najdejo primernih kandidatov za nekaj direktorskih mest, dodaja Tajnikar. »V Sloveniji imamo krizo menedžmenta v zdravstvu. Ljudje, ki znajo voditi podjetje, še ne znajo voditi tudi bolnišnice. Prav tako teh specifičnih znanj nimajo zdravniki. Za dober menedžment v zdravstvu bi potrebovali profesionalce.« Za začetek bi bilo po Tajnikarjevi oceni smiselno, da bi sedanje direktorje vključili v sistematično usposabljanje za njihove funkcije. Trud in izkušnje z drugih področij namreč niso dovolj.
