Teksaški senator Ted Cruz je z zanesljivo zmago v Wisconsinu zagotovil znaten zagon svoji kandidaturi za predsedniško nominacijo republikanske stranke. Obenem je poskrbel za udarec kampanji favoriziranega Donalda Trumpa, ki se zadnje čase že tako in tako otepa težav, torkov poraz pa mu bo še otežil pot do osvojitve 1237 delegatov, potrebnih za zmago.
S slavjem v zvezni državi na severu ZDA je Cruz posegel na teren, ki mu po dosedanji volilni matematiki ni bil posebej naklonjen, saj je bil močnejši na tradicionalnem jugu. Bistveno mu je pomagala podpora guvernerja Scotta Walkerja in v Wisconsinu vplivnega konservativnega radijskega voditelja Charlieja Sykesa. A v taboru 45-letnega senatorja upajo, da so razlogi še širši, namreč da je po odstopu vrste preostalih kandidatov, z Marcom Rubiem na čelu, vendarle postal zatočišče volilcev, ki ne marajo Trumpa. To bi pomenilo, da lahko uspeh ponavlja tudi v nadaljnjih tekmah in da Wisconsin res prestavlja prelom. Ali kot je dejal sam: »Današnji večer predstavlja točko preobrata. Je sporočilo garaških ljudi Wisconsina Ameriki: Imamo izbiro.«
Senator se sicer zaveda, da do neposredne zmage ne more več. S 36 osvojenimi delegati Wisconsina jih ima zdaj 517, Trump pa 743. Ker prihajajo na vrsto države, kjer bo Trump skoraj gotovo zmagoval, je bistveni cilj Cruza ta, da mu prepreči, da se dokoplje do zahtevane večine delegatov. To pa bi pomenilo tako imenovano odprto konvencijo: julija bi se v Clevelandu republikanci zbrali brez zmagovalca strankarskih volitev, zato bi ga izbrali na kraju samem. Takšen proces vključuje ogromno zakulisnih igric in vsaj za zdaj je Cruz v njih bistveno boljši. V Louisiani je denimo kljub porazu dobil več delegatov od Trumpa.
Slednji je še v ponedeljek napovedoval zmago v Wisconsinu, po porazu pa ni dajal izjav. Veliko je poročil v ameriških medijih, da se njegova ekipa izgublja zaradi notranjih napetosti in da ni dorasla zakulisni igri na najvišji ravni. Trumpov odgovor doslej je bil jasen: če osvojim več delegatov kot kdor koli drug, pričakujem predsedniško nominacijo. Namignil je, da sicer lahko v Clevelandu izbruhnejo nemiri, iz njegove kampanje prihajajo napovedi, da bodo poslali svoje ljudi v hotelsko sobo vsakega delegata. Sicer pa bodo zdaj na vrsti volitve v njegovem New Yorku, kjer se mu kot obliž na rano obeta zanesljiva zmaga, potem pa sledi velik boj v petih zveznih državah, ki bodo volile čez slabe tri tedne. V Wisconsinu je Cruz dobil 48 odstotkov glasov, Trump 35, guverner Ohia John Kasich pa 14. Sistem je takšen, da zmagovalec pobere večino delegatov, zato jih je Cruz dobil 36, Trump pa 6.
Sanders potrebuje velike zmage
V Wisconsinu je favoritinji spodrsnilo tudi pri demokratih. Senator iz Vermonta Bernie Sanders je dobil 56,5 odstotka glasov, nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton pa 43,2 odstotka. Ker pa se delegati pri demokratih delijo proporcionalno, je Sanders s tem le minimalno zmanjšal zaostanek. Ima jih 1027, ona pa 1279. Ko k temu prištejemo še superdelegate, ki podprejo, kogar hočejo, njena prednost naraste na 690 delegatov. Za zmago jih je treba zbrati 2383.
Zmaga je za Sandersa pomembnejša v nekem drugem štetju: Clintonovo je premagal že sedmič v zadnjih osmih tekmah. S tem dosežkom bo zdaj prepričeval superdelegate, da je njegova kandidatura kredibilna in da naj podprejo raje njega (mnogi se še niso odločili, pa tudi tisti, ki so se, si lahko premislijo). »Mislim, da je nalet na naši strani. Mnogi od teh superdelegatov bodo morda ponovno premislili o svojih stališčih do ministrice Clintonove,« je rekel po zmagi.
A superdelegati – gre za strankine visoke politike in veljake – gledajo predvsem na to, kaj podpora nekemu kandidatu lahko prinese njim samim. Zato Sandersa čaka veliko prepričevanja. Predvsem pa bi moral začeti zmagovati z velikimi naskoki, da bi resneje zmanjšal zaostanek za Clintonovo. »Vsaka tesna zmaga Sandersa zanj odslej sploh ne bo več zmaga,« je ocenil demokratski strateg . Tudi demokrati bodo imeli naslednjo preizkušnjo v New Yorku, državi, kjer ima Clintonova dom in kjer je bil Sanders rojen.
