Čez deset dni se v Brdih s Pomladnim festivalom pohodništva začne prvi od več kot sto organiziranih večdnevnih pohodov, združenih pod streho nacionalne akcije Slovenija hodi, ki poteka na enajstih slovenskih turističnih območjih od aprila do novembra. Promotorja akcije sta Primož Kozmus in Viki Grošelj. V maju in juniju se akciji pridružuje tudi Posavje s festivalom tematskih poti, ki ponuja več kot trideset organiziranih pohodniških in kolesarskih tur vključno s strokovnim vodenjem, izobraževalnim programom, kulinariko, lokalnimi zgodbami ter z ugodnimi paketi namestitev.
Želijo splesti močno turistično zgodbo
Leta 2008 ustanovljeno nacionalno združenje za pohodništvo in kolesarjenje je z namenom promocije in razvoja turističnih produktov pohodništva ter kolesarjenja skupaj s turističnimi akterji po Sloveniji pripravilo serijo pohodniških prireditev, ki združujejo tudi spoznavanje tradicij in kulinarike posamezne regije. Kot pojasnjuje Marko Lenarčič iz združenja, želijo z usmerjeno enotno promocijo predvsem povečati število obiskovalcev in prenočitev ter privabiti čim več tujih pohodnikov. Kot lep dokaz, da je to mogoče, izpostavlja Mednarodni festival alpskega cvetja v Bohinju, v okviru katerega so lansko leto ustvarili kar šeststo prenočitev. Skupno število pohodnikov lanskoletne akcije Slovenija hodi ocenjujejo na okoli 20.000, ustvarjenih pa je bilo 2500 prenočitev.
Čeprav po besedah Ksenje Kragl iz Centra za podjetništvo in turizem Krško Posavje nikoli ni bilo pomembnejši turistični ali pohodniški cilj, zdaj skušajo tudi s pohodništvom in kolesarjenjem, poleg že poznane zgodbe o gradovih, vendarle splesti močno zgodbo. Tako so s Posavskim festivalom tematskih poti, ki se ga je lani udeležilo okrog 1300 pohodnikov, v treh letih že vzpostavili trdne povezave med turističnimi, vinogradniškimi, športnimi in drugimi društvi in akterji na področju turizma.
Prepričani so, da je edina prava pot produktno trženje, torej razvoj produktov, ki jih je tudi Slovenska turistična organizacija opredelila kot ključne, denimo aktivne počitnice s pohodništvom in kolesarjenjem, družinske počitnice na podeželju, produkt mesta in kulture ter podobni. Kot poudarja Kraglova, pa želijo v prihodnje v Posavju, ki se sicer ponaša z več kot sto planinskimi in tematskimi potmi, vzpostaviti tudi tako imenovano daljinsko pot, ki ponavadi poteka v več etapah in po kakršnih zlasti v tujini vlada veliko povpraševanje.
Raje manj tematskih poti, pa te urejene
V Sloveniji imamo sicer okrog sedemsto tematskih poti, ki so iz leta v leto bolj obiskane, vzpostavljajo pa se tudi nove, pravi Jože Prah, predsednik odbora za tematske poti pri RRA Posavje. »Vendar si bolj želimo, da bi bile obstoječe poti bolje opremljene in da bi jim dali večjo vrednost. Za primerjavo, v sosednji Avstriji imajo okrog dvesto tematskih poti.«
Gre za označene ali neoznačene poti, ki uporabniku ponujajo doživetje izbrane tematike, denimo kulinarično, zgodovinsko, kulturno, arhitekturno doživetje. Toda, kot poudarja Prah, bi bilo treba v prvi vrsti vzpostaviti optimalni sistem skrbništva teh poti, v katere je bilo v zadnjih letih vloženih kar okrog deset milijonov evrov. »Veliko več je treba narediti na koordinaciji akterjev, zagotoviti enotni sistem označevanja z osnovnim skupnim portalom. Danes pa najdemo tematske poti na desetih in več portalih, ki niti niso vedno kompatibilni.«
Po njegovem mnenju je treba uvesti instrumente za trajno vzdrževanje tematskih, planinskih, kolesarskih, obvodnih in drugih poti, razmisliti o certificiranju poti, nujna sta koncept trženja in promocije ter izoblikovanje poslovnega modela tematskih poti v državi. »Zato predlagamo vzpostavitev nekakšnega nacionalnega odbora za poti, katerega vlogo bi lahko vsaj v začetku opravljajo kar Združenje za pohodništvo in kolesarjenje,« dodaja Prah.
