Prebivalci knežjega mesta nestrpno čakajo na odprtje novega paviljona, ki bo tudi nova turistična informacijska točka za obiskovalce mesta, obenem pa razstavni prostor. V njem bodo namreč razstavljeni tudi edinstven mozaik in freske iz antičnih časov, ki so jih odkrili ob prenovi Glavnega trga.
A vsi stanovalci nad novo pridobitvijo niso navdušeni. Ogorčeni so predvsem tisti, ki so morali doslej ob prenovi svojih stanovanj vselej spoštovati zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ti pravijo, da se očitno da zamižati na eno oko, sicer se na strehi paviljona pred tedni ne bi pojavile klimatske naprave. Kot pravi eden od stanovalcev, čigar ime hranimo v uredništvu, so mu na zavodu pred leti, ko je želel zamenjati garažna vrata, spisali cel elaborat.
»Lastniki lokalov, denimo, so morali po prenovi mestnega jedra zamenjati vse vrtne garniture, da so bile v predpisani barvi. Zdaj, ko bo tu razstavljen mozaik, ki lahko menda živi le v ekstremnih pogojih, pa so se očitno brez težav strinjali, da bo lahko na strehi paviljona tudi več klimatskih naprav. Pričakovali smo lep objekt, zdaj pa smo razočarani,« pravijo stanovalci. In poudarjajo, da so s projektom res soglašali, a da so bili pri tem zavedeni, saj na načrtu, ki so jim ga na celjski občini, ki je investitorica projekta, pokazali, na strehi paviljona ni bilo nobenih klimatskih naprav. Sploh pa ne visokih kar tri metre. »Mi smo se strinjali s paviljonom, ne pa s paviljonom s klimatskimi napravami,« trdijo stanovalci.
Paviljon da, klime ne
Na zavodu za varstvo kulturne dediščine pravijo, da so za ohranjanje omenjenega mozaika in poslikav in situ, kar pomeni na mestu odkritja, res potrebni posebni kulturnovarstveni pogoji, kot sta najoptimalnejša relativna vlaga in temperatura. »Dalj časa povišana vlaga in temperatura bi lahko namreč v zelo kratkem času povzročili nastanek plesni in prisotnost drugih mikroorganizmov, ki bi kemijsko spremenili strukturo spomenika ter obarvali površino originala, kar bi lahko sčasoma vodilo tudi v propad originalne substance spomenika in dodaten konservatorsko-restavratorski poseg. Zato zahteve, ki so bile podane, varujejo original pred nadaljnjimi poškodbami in ga skušajo ohranjati v stabilnem stanju čim dalj časa,« so pojasnili nujnost klimatskih naprav. Niso pa se strinjali s takšnimi, ki so jih začeli nameščati na objekt. Zatrdili so, da so kulturnovarstveno soglasje izdali, a da konstrukcija za klimatske naprave v izvedenih gabaritih ni bila predmet projekta, zato so tako občino kot tudi projektanta opozorili na neprimernost del, ki so se izvajala, in zahtevali prilagoditev.
Klimatske naprave so s strehe paviljona že odstranili, a ne za vselej, saj so na občini, kot pravijo, prisluhnili stanovalcem in se odločili za izvedbo nižje variante. Povsem pa zavračajo očitke, da so kogar koli zavedli. »Mi smo pridobili tako pravnomočno gradbeno dovoljenje kot tudi vsa potrebna soglasja. Klimatske naprave pa so del projekta, nujni del stavbe in tvorijo tehnološko in funkcionalno celoto projekta. Paviljon pa brez njih ne more obratovati,« pojasnjuje , višja svetovalka za investicije na oddelku za okolje in prostor ter komunalo na celjski občini. Dejala je še, da stanovalci na sestanku nižjim napravam niso nasprotovali, a je iz nadaljnjega dopisovanja z njimi mogoče sklepati, da zanje ni sprejemljiva nobena, niti nižja varianta. »Brez te pa žal ne gre,« pravi Trunklova.
