Nekateri izumi so tako samoumevni, da bi se lahko vprašali, če jim sploh lahko rečemo izumi. Nekaj podobnega lahko rečemo tudi tokrat. Žlice, ki jih lahko po uporabi pojemo, se na prvi pogled ne zdijo nič bolj tehnološko napredne od posodic iz kruha, v katerih nam v nekaterih restavracijah postrežejo juho. Pa vendar je ta na videz zanemarljiv izum lahko izjemnega pomena za naše okolje.
Nihče ne bo oporekal, da je pribor za enkratno uporabo precej priročen. Zlasti ko prirejamo velika srečanja ali piknike, med katerimi bi nastalo toliko umazane posode, da bi dober del prihodnjega dne le pomivali za seboj. Če bi seveda sploh imeli dovolj pribora za vse. Če organizirate prireditve, kot so koncerti, in ob tem strežete še hrano in pijačo, je razlogov za uporabo plastičnega pribora še več, da o varnostnih razlogih za takšen pribor na letalu niti ne govorimo. Ob pomanjkanju resne alternative torej vidimo, da je razlogov za obstoj plastičnega pribora mnogo in še več. Problem je le, da je narejen iz plastike.
Do okolja prijazno
Čeprav nam globalnih podatkov ni uspelo najti, je že podatek za ZDA zelo zgovoren. Ocene pravijo, da samo v tej državi vsako leto odvržejo 60 milijard kosov plastičnega pribora za enkratno uporabo. Če ta konča v košu za reciklažo, je breme za okolje malce manjše, a vemo, da se to ne zgodi pogosto. Domnevno naj bi se v reciklažo vrnilo zgolj okoli 10 odstotkov kupljene plastike, a številke se seveda razlikujejo od države do države. Pred leti sem bil denimo na delavnici o okoljevarstvu v eni od nekdanjih republik Sovjetske zveze. Ko so organizatorji za konec delavnega tedna pospravili smeti po sklepnem pikniku, so vse skupaj, s plastiko vred, odvrgli na ogenj in sežgali. Da smo bili Slovenci nad videnim začudeni, je premilo rečeno. Dejstvo pa je, da se to pogosto dogaja. Tako kljub reciklaži naše potrebe po novi in novi plastiki za pribor in druge plastične izdelke še naprej rastejo.
Indijski podjetnik Narajana Pisapati je zato prišel na genialno idejo. Namesto plastičnega pribora ali bambusnih palčk za enkratno uporabo se je odločil izdelati zeleno alternativo, ki po uporabi ne bo romala v odpad, temveč jo lahko vključimo v našo vsakdanjo dieto. Njegov pribor je izdelan iz različnih vrst moke, je brez aditivov in konzervansov, po želji pa so žlice lahko tudi brez glutena. Prav tako jim lahko dodajo različne okuse, da se še bolje podajo k našemu obroku. In čeprav jih po uporabi lahko pojemo, so dovolj obstojne, da lahko z njimi mešamo čaj ali kavo ter jemo juho.
Pisapati s svojim podjetjem Bakey's upa, da bodo žlice uporabnikom teknile in postale priljubljene tudi s tega vidika, a dodaja, da so tudi sicer biorazgradljive. Če do njih pred razgradnjo ne bi prišle živali, kot so ptiči, insekti ali psi, se bodo žlice v naravi razgradile v treh do sedmih dneh. Njihov rok trajanja je 18 mesecev. Tako lahko po pikniku odvečne žlice brez skrbi shranite do prihodnjič, če seveda ne pridete na okus in jih pričnete jesti kar same.
