V Porodnišnici Ljubljana opravijo vsako leto do 15.000 ultrazvočnih pregledov pri nosečnicah. S temi preiskavami spremljajo razvoj ploda in iščejo morebitne nepravilnosti v razvoju ter spremljajo stanje in ogroženost nosečnic. Razvoj ploda je pri večini nosečnic normalen, pri manjšem deležu pa odkrijejo nepravilnosti.
Odkrivanja morebitnih nepravilnosti pri plodu se je najbolje lotiti tako, da ginekolog opravi natančen pogovor z nosečnico, da ugotovi, kakšno je tveganje, da ima plod z nepravilnostjo in ali sodi v skupino žensk z večjim tveganjem za nepravilnosti pri plodu. Ker pa se v vsaki nosečnosti lahko zgodi, da ima plod nepravilnosti, je smiselno, da se o preiskavah pogovori z vsako nosečnico, razloži doc. dr. Nataša Tul Mandić, predstojnica Kliničnega oddelka za perinatologijo v Porodnišnici Ljubljana. Nosečnici mora razložiti, kakšne preiskave so mogoče pa tudi kaj so posledice teh preiskav.
»Vsaka nosečnica mora vedeti, da ko gre na preiskave, bo to imelo določene posledice. V večini primerov ugotovimo, da se plod normalno razvija, in posledica je, da sta nosečnica in partner pomirjena in zadovoljna. Izkaže pa se lahko, da se plod ne razvija pravilno, kar je za par zelo obremenjujoče.« Nekatere ženske ne želijo vedeti, ali ima plod nepravilnosti ali jih nima, zlasti če bi se v vsakem primeru prepustile naravnemu poteku nosečnosti. Zanje je morda smiselno, da se nekaterim preiskavam izognejo, saj jim lahko izzovejo stres in zagrenijo potek nosečnosti, razlaga zdravnica. Vendar pa tudi nekatere ženske, ki ne bodo prekinile nosečnosti, želijo opraviti preiskave, da bodo pripravljene na rojstvo otroka, ki bo imel posebne značilnosti in potrebe.
»Zagovarjam, da je treba nosečnici razložiti, ali je preiskava nujna ali ne. Nujno je merjenje krvnega tlaka, da ugotovimo, ali ima visok tlak in zato možne zaplete v nosečnosti, nujno je, da ugotovimo, kakšno krvno skupino ima nosečnica in ali ima kakšna protitelesa, okužbe... Ni pa absolutno nujno, da ugotovimo, ali se plod pravilno razvija ali ne, saj je to za nosečničino zdravje manj pomembno. Vendar morajo ženske same povedati, kaj je zanje pomembno,« poudarja porodničarka Tul-Mandićeva.
Koliko ultrazvočnih pregledov
Nosečnici v okviru rednega spremljanja nosečnosti pripadata dva ultrazvočna pregleda. Pri prvem (med 6. in 10. tednom nosečnosti) ugotovijo, ali je plod v maternici, ali je živ, koliko je plodov in podobno. Drugi je pregled med 20. in 24. tednom nosečnosti (tako imenovana morfologija ploda). Ginekologi vsem nosečnicam priporočajo še dodatni ultrazvočni pregled med 11. in 14. tednom nosečnosti, ki ga imenujemo pregled nuhalne svetline. Takrat pregledajo, ali plod primerno raste, ali se organi primerno razvijajo, in ocenijo tveganje za kromosomske nepravilnosti. Nosečnica lahko reče, da ne želi vedeti, ali se plod nepravilno razvija, in odkloni pregled. »Če to odkloni zavestno, nosečnico v tem podpiram in v materinsko knjižico napišem, da je seznanjena in ne želi pregleda. Moti pa me, da ženska ne opravi tega pregleda, ker zanj sploh ne ve ali pa ji kdo reče, da je še premlada in nima smisla, da gre na ta pregled. Žal se nepravilnosti ploda dogajajo tudi pri mladih nosečnicah.«
Popolnega otroka ne morejo zagotoviti
Vsaka nosečnica ima v vsaki nosečnosti tveganje, da ima plod nepravilnosti. Katere so te nepravilnosti, je nekoliko odvisno od nekaterih dejavnikov tveganja pri določenih skupinah nosečnic. Zato tudi vsi testi niso primerni za vse nosečnice in je o uporabi testa treba strokovno presoditi. Downov sindrom na primer narašča s starostjo ženske, žal pa se lahko tak otrok rodi tudi mladim ženskam – pri njih je to tveganje res manjše, a več rojevajo, zato se več otrok z downovim sindromom rodi mlajšim kot starejšim ženskam. Oceno tveganja za downov sindrom zato priporočajo vsem ženskam, ki to želijo vedeti. Večje tveganje za nepravilnosti v razvoju nevralne cevi ploda (spina bifida ali anencefalija) imajo ženske, ki jemljejo nekatera zdravila ali ne jemljejo folne kisline.
Tul-Mandićeva opozarja tudi, da testi niso stoodstotno zanesljivi: »Žal nikomur z nobeno preiskavo ne moremo zagotoviti popolnega otroka. Res pa je, da imamo vse boljše teste in vse natančneje opredelimo, kakšno je stanje ploda.« S prirojenimi napakami se rodi od 2 do 4 odstotke otrok. To so lahko manjše nepravilnosti pa tudi hude nepravilnosti glave, srca..., ko otrok potrebuje zdravljenje že v porodni sobi.
Pri plodih, ki imajo razvojne nepravilnosti, pogosteje prihaja do spontanega splava. Nosečnosti, ki se končajo s splavom, je izjemno veliko: največ se jih neuspešno konča že v prvih tednih po zanositvi, po ocenah je takih nosečnosti celo 30–50 odstotkov. Višja ko je nosečnost, manj je spontanih splavov.
Prekinitev nosečnosti
Nekatere nepravilnosti so zelo hude in je prognoza ploda zelo slaba, v tem primeru lahko nosečnica zaprosi za prekinitev nosečnosti. To veliko ljudi tudi sprejme – tudi tisti, ki so morda prej mislili, da se za to ne bi nikoli odločili.
»Pomembno je, da nosečnice, ki želijo vedeti, kakšno je stanje otroka, dobijo čim bolj natančno informacijo o tem in se lahko glede na prognozo in lastna prepričanja odločijo, kaj je za njih najbolje. Če je prognoza zelo slaba, sem mnenja, da se ne sme omejevati pravice do prekinitve nosečnosti,« meni zdravnica.
V državah, kjer za ljudi s posebnimi potrebami dobro skrbijo, na primer v skandinavskih državah in Kanadi, je prekinitev nosečnosti pri downovem sindromu manj kot pri nas. »Težava je, da sicer ugotovimo, da bo imel otrok to nepravilnost kromosomov, vendar ne vemo, kako hudo bo prizadet – ali bo morda delno samostojen ali pa popolnoma odvisen od pomoči drugih.« Manj kot včasih se pari odločajo za prekinitev nosečnosti pri nepravilnostih, ki jih danes uspešno zdravimo, na primer nepravilnostih trebušne prepone (diafragmalna kila). Če na plodu ugotovijo razcep ustnic in neba, nosečnici omogočijo pogovor z maksilofacialnim kirurgom, ki bo povedal, kako bo potekala operacija otroka, ko se bo rodil, in z neonatalogom, torej zdravnikom za novorojenčke, ki ji bo razložil, kako bo lahko dojila otroka s tako nepravilnostjo. Dobro je tudi, da so ženska in njena okolica na to pripravljeni in vejo, kako bo videti otrok ob rojstvu. Vendar tudi če te nepravilnosti niso odkrili, je prognoza takega otroka dobra.
Tudi v primeru, ko je prognoza za plod zelo slaba, se nekateri starši ne odločijo za prekinitev nosečnosti. »Pomembno je, da staršem ponudimo dovolj podpore in časa, saj take odločitve ne moreš sprejeti čez noč,« pravi Nataša Tul Mandić.
