Med letoma 1980 in 2014 se je število ljudi s sladkorno boleznijo v svetu početverilo – s 108 milijonov pred 35 leti je do danes zraslo že na 422 milijonov bolnikov. Diabetes hitro postaja hud problem predvsem na Kitajskem in v Indiji ter drugih manj razvitih in nerazvitih državah.
Rezultati študije, ki so jo objavili v reviji Lancet ob današnjem svetovnem dnevu zdravja, ki je posvečen obvladovanju sladkorne bolezni, so doslej najcelovitejša ocena stanja in smernic pri tej bolezni.
»Diabetes je postal eden največjih problemov globalnega javnega zdravja. Staranje populacije in naraščajoča debelost sta povzročila, da se je ta bolezen v zadnjih 35 letih dramatično razširila,« ugotavlja prvi avtor študije prof. Majid Ezzati z londonskega Imperial Collegea.
V študijo so vključili podatke iz 751 posamičnih študij, v katerih so zajeli 4,4 milijona ljudi. V študiji so nato ocenili razširjenost diabetesa v 200 državah, pri čemer so rezultate starostno prilagodili, kar pomeni, da lahko rezultate primerjajo, četudi imajo v kakšni državi večji delež starostnikov kot drugje in zato tudi več diabetesa.
V zahodni Evropi stabilno
Rezultati kažejo, da so moški pri sladkorni bolezni prehiteli ženske in se je delež moških z diabetesom v 35 letih povečal s 4,3 na 9 odstotkov. Pri ženskah se je delež diabetesa s 5 povečal na 7,9 odstotka.
Čeprav se je število ljudi z diabetesom povečalo tudi v zahodni Evropi, starosti prilagojeni podatki kažejo, da je razširjenost diabetesa tam dokaj stabilna, kar pomeni, da lahko porast diabetesa pripišemo staranju populacije. Nasprotno pa velik porast diabetesa opažajo v manj razvitih in nerazvitih državah, kot so Kitajska, Indija, Indonezija, Pakistan, Egipt in Mehika. V nobeni od njih niso zabeležili zmanjšanja števila obolelih. V študiji niso razlikovali med diabetesom tipa 1 in 2, a ker večina ljudi zboli za diabetesom tipa 2, povečanje števila diabetikov pripisujejo povečanju obolevnosti za diabetesom tipa 2.
»Debelost je največji dejavnik tveganja za diabetes tipa 2, obstoječi pristopi za zmanjševanje debelosti pa niso obrodili uspehov. Veliko pozornosti bi morali posvetiti ljudem, ki imajo visoko tveganje za razvoj diabetesa, saj lahko s spremembo življenjskega sloga, primerno prehrano in zdravili preprečimo ali vsaj zakasnimo začetek te bolezni,« je povedal prof. Ezzati.
Nekaj zanimivejših povzetkov študije
V Sloveniji ima diabetes 7 odstotkov žensk (5,5 odstotka v letu 1980) in 7,3 odstotka moških (4,2 odstotka v letu 1980).
Najmanj diabetesa imajo v Švici, Avstriji, na Danskem, v Belgiji in na Nizozemskem – manj kot 4 odstotke pri ženskah in 5–6 odstotkov pri moških.
Največji delež obolelih je v Polineziji in Mikroneziji, več kot 20 odstotkov pri moških in ženskah. Na Ameriški Samoi ima diabetes skoraj tretjina odrasle populacije.
Največji porast obolevnosti so opazili pri narodih na pacifiških otokih, sledijo pa države Bližnjega vzhoda in severne Afrike (Egipt, Jordanija) ter Savdska Arabija.
Polovica odraslih z diabetesom živi na Kitajskem, v Indiji, ZDA, Braziliji in Indoneziji.
Število moških z diabetesom se je na Kitajskem in v Indiji več kot podvojilo (s 3,5 na več kot 9 odstotkov), pri Kitajkah povečalo za polovico (na 7,6 odstotka), pri Indijkah pa za 80 odstotkov (na 8,3 odstotka).
V ZDA ima danes diabetes 6,4 odstotka žensk in 8,2 odstotka moških.
V Veliki Britaniji ima diabetes 4,9 odstotka žensk (4 odstotkov) in 6,6 odstotka moških (4,8 odstotka).
Pakistan, Mehika, Egipt in Indonezija so se prebili med deset držav, najbolj obremenjenih z diabetesom: v Pakistanu ima diabetes več kot 12 odstotkov odraslih, v Mehiki 11 odstotkov odraslih, v Indoneziji 8 odstotkov, v Egiptu pa 16 odstotkov moških in kar 20 odstotkov žensk.