Janez Janša že dve leti ne plačuje RTV-prispevka, ki znaša 12,75 evra na mesec in s katerim javni zavod pridobi več kot 70 odstotkov vseh prihodkov, lani 93,5 milijona evrov. Predsednik SDS je svojo medijsko nepokorščino razkril na nedavni izredni seji parlamentarnega odbora za kulturo, na kateri so poslanci razpravljali o političnih pritiskih na svobodo novinarskega dela.
Preverili smo, kako uspešna je Radiotelevizija Slovenija (RTVS) pri pobiranju prispevka in ali je Janšev dolg zaradi neizpolnjevanja zakonske obveznosti že izterjala.
Janšo bi lahko doletela globa
V primeru, da zavezanec ne plača RTV-prispevka, ga RTV Slovenija na to opozori v okviru računa za tekoči mesec. Na vsakem izstavljenem mesečnem računu je zato hkrati tudi opomnik za vse zapadle neporavnane prispevke tekočega leta.
»Če obveznosti kljub temu niso poravnane, prejme zavezanec odločbo o obveznosti plačila prispevka, ki jo izda RTV Slovenija in v primeru neplačila predstavlja izvršilni naslov za izvedbo davčne izvršbe. RTV-prispevek se namreč ne izterjuje prek sodišč, temveč po določilih zakona o davčnem postopku,« postopke izterjave pojasnjujejo na javni radioteleviziji, kjer izdajo okoli 18.000 sklepov o davčni izvršbi na leto. In kot nam je uspelo neuradno izvedeti, naj bi Janez Janša prav na podlagi izterjave svoj dolg do RTVS, s katerim se je hvalil v javnosti, že poravnal, v primeru novega dolga pa bodo postopek na Kolodvorski ponovili.
Po zakonu o RTVS se šteje, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka oziroma plačnica električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave. Posameznika, ki ima sprejemnik in je podal neresnično izjavo, se po zakonu kaznuje z globo od okoli 130 do 420 evrov.
Spomnimo, da je Janša na omenjeni seji parlamentarnega odbora tudi pozval vse državljane, naj prenehajo plačevati RTV-prispevek. »Pozivanje politikov k neplačevanju RTV-prispevka in s tem k državljanski nepokorščini je zelo neprimerno in neodgovorno dejanje. Spoštovanje zakonov je dolžnost vsakega posameznika, zlasti pa javnih oseb, kar politiki zagotovo so,« je Janšev poziv včeraj za Dnevnik komentiral generalni direktor RTVS Marko Filli. Zaradi Janševih besed se je z odprtim pismom na vodstvo RTVS obrnil tudi filozof Boris Vezjak in s Kolodvorske prejel odgovor, da bi sodelavci Janševo (ne)plačevanje RTV-prispevka preverili tudi brez njegovega pisma, kot to počnejo po navadi.
»RTV-prispevek bi znašal 13,26 evra«
Prihodki iz naslova RTV-prispevka so bili lani v primerjavi z realizacijo leta 2014 za 2,1 milijona evrov (2,3 odstotka) višji. Kot lahko preberemo v letnem poročilu javnega zavoda za lansko leto, je bilo konec leta 2015 aktivnih 620.597 zavezancev za plačilo prispevka.
»Povprečno število aktivnih zavezancev je bilo leta 2015 najvišje v zadnjih 12 letih, kar je velik uspeh glede na finančne in socialne razmere v državi. Med aktivnimi zavezanci je bilo v povprečju 15.746 pravnih oseb, kar je 2,5 odstotka zavezancev.« Konec decembra 2015 je bilo plačila RTV-prispevka zaradi socialne ogroženosti oproščenih 11.682 oseb (589 več kot konec leta 2014), zaradi invalidnosti pa 5155 oseb. Na Kolodvorski pojasnjujejo, da je porast števila zavezancev predvsem posledica zakonske možnosti pridobivanja podatkov o odjemalcih oziroma plačnikih električne energije.
Kot lahko še preberemo v zadnjem letnem poročilu javnega servisa, je iz primerjave indeksov rasti RTV-prispevka in inflacije razviden razkorak med njima. To pomeni, še piše v poročilu, da bi RTV-prispevek, če bi se usklajeval z inflacijo, decembra 2015 znašal 13,26 evra in ne 12,75 evra.
