Izpostavljena novica s slovenske glasbene scene zadnje dni je, da skupina Panda letos slavi 30-letnico obstoja. Podobno kot so pred petimi slavili leti 25-letnico. In znajo čez dvajset let 50-letnico. To je vztrajna zasedba. Ki ves čas igra odraslo glasbo s sredinskimi teksti tipa »Daleč stran« ali »Sive ceste«.
Ljudje, ki se radi zatekajo v pojem »kvaliteten slovenski pop« verjetno mislijo njih. Kot na Avtomobilie iz Nove Gorice, ki so štiri leta starejša a po besedilih bistveno spretnejša zasedba. Po izročilu bi Pando lažje umestili bliže nekdanjim De Gazelas. Verjetno tudi Make up 66, bendu iz začetka 80., ali Rdečemu baronu nekaj let kasneje. Načeloma gre za tradicionalne rockerje, ki so se lotili pop glasbe. Tudi za dobre mladince. »Ideja za bend je zorela od leta 1984, ko je razpadla skupina Predmestje in ko se je v nekem studiu snemalo himno za ZSMS, v zasedbi je bila pa Suzana Jeglič. Očaral me je njen glas. V letu 1985 smo se iskali, leta 1986 pa šli na Pop delavnico,« razloži osnovne okoliščine nastanka Andrej Pompe, klaviaturist in vodja orkestra. Ki je bil leta 1986 že v zrelem 36. letu. Pred tem je od leta 1975 igral jazz-rock v Predmestju. Ki so na koncu poskušali celo s skajem. U Parizu se je na primer reklo komadu.
Prave barve leta 1986
Poglejmo, kaj se je leta 1986 godilo naokoli. Šef Sovjetske zveze je bil Mihail Gorbačov, ki je tistega leta oklical Perestrojko in Glasnost, šef ZDA je bil Ronald Reagan, človek, na katerega naj bi Donald Trump spominjal najbolj, medtem ko se je v Srbiji maja 1986 na čelo srbske zveze komunistov povzpel Slobodan Milošević. V EU sta pristopili Španija in Portugalska, Jože Smole, predsednik SZDL, pa je metropolitu Alojziju Šuštarju omogočil, da je prvič po televiziji voščil ljudem vesel božič. V Stockholmu so na ulici, potem ko se je vračal iz kina, ubili Olafa Palmeja, najbolj liberalno bivajočega evropskega politika oziroma predsednika vlade. Kar ob vseh »leakih« ostaja do danes neraziskan dogodek.
Na svetovnih glasbenih lestvicah so vladali Madonna in Genesis, svoje so si priigrali še Lionel Richie s Say You, Say Me, Robert Palmer z Addicted to Love, Pet Shop Boys z West end Girls, Bangles z Manic Monday, Doctor and the Medics s priredbo Spirit in the Sky, Van Halen z Why Can't This Be Love, Cindy Lauper s True Colors, Prince s Kiss, Peter Gabriel s Sledgehammer, Falco z Rock me Amadeus, Sade s Sweetest Taboo, James Brown pa z Living in America. Rolling Stones so bili v krizi. Izdali so Dirty Work, album, ki so ga reševali s priredbo starega soul hita Harlem Shuffle.
Pop delavnica in zvoki kasarn JLA
V naših krajih je za vrh popa veljala Pop delavnica, prireditev, ki naj bi nadomestila Slovensko popevko. Poleg Pande, s komadom Lino, so nastopili še Bazar (Tra-la-la dekle), Obvezna smer (Srce je popotnik), Avtomobili (Sama), Venera (Maja je Maja), Gu-Gu (Ljubil bi se), Moulin Rouge (Lady), Majda Arh (Prisegam ti na večnost), Božidar Wolfand Wolf (Suženj ritma), Pink Panter oziroma Davor Božič (Le tebe si želim), Peter Pan (Oh, Sabina), Stane Vidmar (Sreča se ne vrača), Martin Krpan (Od višine se zvrti) in Basisti (Od dela se umira). Poleg Pande so aktivni še Avtomobili in Obvezna smer, ki so 30 let slavili lani.
V širši okolici je Bajaga z Instruktorji izdal ploščo Jahači magle (442 do Beograda), EKV pa S vetrom uz lice (Novac u rukama, Stvaran svet oko mene). Bijelo dugme so izdali Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo (Ružica si bila), debitantsko pa so se pojavili še danes aktivni Van Gogh iz Beograda. Tistega leta so udarili tudi Crvena jabuka s hitoma Dirlija in Beži kišo s prozora, Alisa s Sanjo ter Đavoli s prvo ploščo. Plavi orkestar pač z drugo Smrt fašizmu. No, po ozvočenjih kasarn JLA so tisto leto vladali pevci pod okriljem benda Južni vetar. Torej Dragana Mirković s Spasi me samoče, Sinan Sakić z Zaljubljen u tebe ter s Sudbina me na put šalje in Šemsa Suljaković s Što me pitaš. Do debitantskega komada Cece sta manjkali še dve leti.
Iz rocka v sofisticiranost
Če poskusimo najti skupni imenovalec tedanje pop glasbe, bo to nemara obilje sintesajzerskih zvokov. Ritem mašin namesto živih bobnov. Tudi na sintesajzer namesto na baskitaro odigranih basovskih linij. »Leta 1986 se spomnim po Televiziji Koper in Dariu Diviacchiju, Duran Duran in Spandau Ballet. Bilo je obdobje, ko me je zahodni pop prepričal. To je naredilo vzdušje, ki je za človeka, ki piše glasbo, nekaj premaknilo v glavi. Iz fundamentalnega rocka smo skočili v sofisticirano glasbo. Klaviaturisti smo imeli tedaj glavno vlogo, ker smo lahko vse posneli sami. Kar je bil odličen način. Pri prvem albumu Pande smo uporabili ritem mašino. To je bilo takrat in. Tudi zato se posnetki slišijo značilno za osemdeseta let, a sem kmalu spoznal, da je bolje, če vzameš živega bobnarja,« da Pompe pogled na leto, ko je ustanovil bend. In leto, ko so pri nas nastali vsaj še Chateau in Tantadruj, v sosednjih republikah pa so bili ustanovljeni Laufer, Kazna za uši in Ritam nereda.
V zahodnem svetu so tistega leta nastali Pixies, Alice In Chains, Cowboy Junkies, Cypress Hill, Green Day, The Lemonheads, Leningrad Cowboys, Manic Street Preachers, The Mission, No Doubt, Roxette, Skid Row, Texas, Urge Overkill in Urban Dance Squad, pionirji izraza, ki so ga nekaj let kasneje utrdili Rage Against the Machine.
V eklektičnih časih so se bendi izpred 30 let rodili. Tudi Panda. Za katero Pompe, ki se ni nikdar v življenju ni niti kanček drogiral, trdi, da pomeni fundament za razvoj urbane kulture pri nas. Pred torej. No, ob besedilih, kot: »Daleč stran, želi si noro srce, zidovi mestni, kradejo mi ime,« v katerih že Ljubljana izpade »ponoreli svet«, gre nemara za vendarle presmelo trditev. Je pa njegov ansambel razvijal svoj zvok ne glede na trende. »Nikdar nismo bili v nobenem trendu. Trend smo postali sami sebi. Konec koncev je rekel, da bi glasba izginila, če bi glasbeniki sledili željam poslušalcev. Nismo šli rapat, ko se je pojavil rap, niti šli v reggae ali kako tretjo smer. Prvih deset let smo se spraševali, kaj sploh igramo. Igramo ukročeno glasbo, ker smo tudi sami živali, ki so se ukrotile.
