Kljub vrtičkarskim vojnam za obstoj pri novih urbanističnih načrtih vse kaže, da urbani vrtovi ostajajo. Še več, postajajo način življenja ljudi, ki se zavedajo pomena lokalne, zdrave in sveže pridelane zelenjave, trendi vrtnarjenja pa se zato nagibajo k vrtovom, enostavnim za obdelovanje.
Vsako leto obogatijo izbiro vrtnin
V Semenarni Ljubljana se zavedajo prednosti avtohtonih sort pred tujimi zaradi njihove prilagojenosti rastnim razmeram pri nas. Tako že vrsto let skrbijo za večino teh sort, ki so vpisane v skupni EU-katalog zelenjadnic, vzdržujejo pa jih na selekcijskem poskusnem polju na Ptuju. Tu podjetje opravlja vzdrževalno selekcijo pri 20 rastlinskih vrstah, kar zajema 56 sort vrtnin in šest sort poljščin. Več kot polovica je avtohtonih slovenskih sort, drugo so udomačene in proste. Tako v njihovi pestri ponudbi najdemo zagotovo najširši izbor avtohtonih in tradicionalnih vrtnin in poljščin, med katerimi so čebula, česen, fižol, korenje, motovilec, paprika, paradižnik, repa, solata, zelje, oljna buča, ajda, lucerna in krmna ogrščica. Temu skoraj vsako leto dodajo kakšno novo sorto, ki izhaja iz domačega okolja.
Kot je povedala Barbara Lončar Vrhovec iz Semenarne Ljubljana, v njihovem podjetju že vrsto let uspešno skrbijo za ohranjanje avtohtonih slovenskih vrtnin. Gre torej za vrtnine, ki so nastale iz izvornega semena iz naših krajev in niso bile načrtno žlahtnjene. V preteklosti so jih vzdrževali kmetje na našem ozemlju, medtem ko so udomačene sorte tujega izvora, vendar jih že več kot 50 let pridelujejo v naših krajih. Oboje so dobro prilagojene našim podnebnim razmeram, širšemu okusu in so široko uveljavljene v slovenski kulinariki. »Kljub vsemu pa je prednost avtohtonih sort v prepoznavnosti, odlikuje jih okusnost in so vsestransko uporabne tudi v prepoznavnih slovenskih jedeh,« pove Lončar-Vrhovčeva. In doda: »Vsi imamo lepe spomine na babičino kuhinjo in njene okusne jedi.«
Pozorni na značilnosti semen
In kaj bomo letos posejali v svoje gredice? Pri izbiri želene vrtnine se izkušeni vrtičkarji bolj kot na novosti zanašajo na lastne izkušnje in izkušnje vrtičkarja na sosednji gredici. Čeprav so vrtnine na fotografijah embalaž lepe, so pomembni podatki, ki so zapisani na hrbtni strani.
Vsekakor je pred nakupom treba prebrati podatke o lastnostih, navodila o načinu in času setve in tako imenovano osebno izkaznico semena, s katero je opremljen vsak zavitek. Med temi lastnostmi je pomemben predvsem podatek o kaljivosti. Ta mora pri solati presegati 75 odstotkov, na splošno pa se začne pri 70 odstotkih. Pravilno zapakirano seme mora biti ustrezno kaljivo vsaj dve leti. Pri Semenarni so že stopili v korak s časom. V preteklosti je bilo seme namreč pogosto obdelano s fungicidi, ki naj bi preprečili talne bolezni pri kaljenju, po zakonodaji, ki velja od leta 2012, pa je treba takšno seme posebej označevati. Da bi čim bolj zmanjšali vnos škodljivih snovi v tla, pri njih v vrtičkarjem namenjene semenske vrečice pakirajo skoraj izključno netretirano seme. Tako lahko ljubiteljski pridelovalci iz netretiranega semena pridelajo vrtnine na ekološki način, medtem ko je za certificirane ekološke kmete primerno ekološko pridelano seme s certifikatom. Povpraševanje po ekološko pridelanem semenu počasi, a vztrajno raste, podobno pa velja tudi za avtohtone in domače sorte vrtnin – sploh odkar je postala samopreskrba v javnosti tako pogosta tema.
