Del slovenskih muzejev in galerij, ki se povezuje v Skupnosti muzejev Slovenije, opozarja na vse bolj katastrofalne finančne in kadrovske razmere, v katerih jih puščajo država in lokalne oblasti. Javni zavodi, ki opravljajo delo na področju varstva kulturne dediščine in njene prezentacije, so že nekaj let finančno podhranjeni, v nevarnosti so njihove slabo vzdrževane zgradbe, okrnjeni so njihovi programi in celotna izvedba javne službe, za katero jih je država ustanovila. Sredstev za investicije in odkupe že dolgo ni več, o digitalizaciji ob zagotovljenih sredstvih sploh ne morejo govoriti.

Da je mera polna, država v teh pogojih od njih pričakuje še uspešnejše poslovanje predvsem v obliki pridobivanja lastnih sredstev in povečevanja obiska. Muzeji in galerije, ki so jih ustanovile občine, so ob vsem tem izpostavljeni še samovoljnemu ravnanju lokalnih oblasti, ki pogosto ne prevzemajo obveznosti do zavoda. Zavodi so svoje težave več let tiho reševali z lastnimi prihodki, česar pa nekateri zdaj ne zmorejo več.

Rešujejo jih kadrovske špekulacije

Posebni težavi sta zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih in preobremenitev kadra, ki izhajata iz zmanjševanja zaposlovanja. Institucije pri tem niso obravnavane enako. Masa za plače se zmanjšuje različno v različnih muzejih, različno se izplačujejo tudi sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij, muzeji pogosto ostajajo brez kritja stroškov napredovanj, različni so deleži lastnih sredstev, s katerimi muzeji sami krijejo plače. Slednje pomeni, da lastnih prihodkov ne morejo kot doslej vložiti v programe ali urejanje stavbe. Ponekod z lastnimi sredstvi krijejo plači dveh zaposlenih, drugod so v zadnjih nekaj letih izgubili tudi po pet zaposlenih. Razmere je drastično poslabšal razvpiti Zujf v letu 2012, ki je državi omogočil, da stroškov dela za delovna mesta v potrjenih kadrovskih načrtih ne financira stoodstotno.

Muzealci navajajo, da jih manjšanje mase za plače sili v kadrovske špekulacije. Prvopodpisana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve MariborAleksandra Berberih - Slana, pojasnjuje, da te za vsako hišo pomenijo kaj drugega: »Dejansko nam je bilo v preteklosti nakazano, da lahko zadeve rešujemo z neplačanimi dopusti, z odpovedmi... Odhod v pokoj je včasih olajšanje, da ni bilo treba nikogar odpustiti, dejansko so lahko tudi dolgotrajne bolniške neke vrste rešitev, kar je grozljivo.«

»Povprečna starost zaposlenega je 50,5 leta, pogrešamo mlade in njihove ideje,« pravi direktorica Koroškega pokrajinskega muzejaBrigita Rajšter.

Muzeji si pomagajo tudi z javnimi in študentskimi deli ter celo prostovoljnim delom in seveda z delom zaposlenih zunaj rednih delovnih zadolžitev. Svež denar zagotavljajo kvečjemu evropska sredstva, kjer pa prav tako izvisijo, če ne zagotovijo zadostnih lastnih deležev.

Nevidno delo močno trpi

Muzejem in galerijam se ob krčenju programskih sredstev (tudi do 30 odstotkov v zadnjih dveh letih) seveda ne manjša obseg dela. Manj programa bi vsaj v teoriji moralo pomeniti manjše obremenitve. Direktorica mariborskega muzeja pojasnjuje, da glavno poslanstvo muzejev niso le programi, saj so pooblaščeni za izvajanje javne službe, ki obsega evidentiranje, akcesijo, inventariziranje, hrambo gradiva, proučevanje, izvajanje pedagoških in andragoških aktivnosti.

»Muzeji se še vedno nadvse trudimo, da bi vse normalno delovalo in bi bili obiskovalci zadovoljni, a razstave so narejene primerno sredstvom, ki jih zanje dobimo.« Manjša se namreč sofinanciranje programskih stroškov, kar pomeni manj katalogov ob razstavah, manj sodobnih, kvalitetnih prezentacij in interpretacij gradiva, manj promocije, manj izobraževanj. Ob tem se soočajo tudi s porastom cen elektrike, komunalnih storitev, vode itd.

Trpi pa predvsem nevidno delo v pisarnah in depojih. V Tehniškem muzeju Slovenije, kjer restavrirajo med drugim industrijske stroje in avtomobile, zaradi pomanjkanja kadrov predmeti čakajo na obravnavo od pet do deset let, tudi pri tem pa si pomagajo z javnimi delavci.

Na potezi je ministrstvo za finance

In kaj pravi ministrstvo za kulturo? »Vztrajamo, da mora ministrstvo za finance kulturi zagotoviti dodatnih 4,6 milijona evrov za izplačilo drugega obroka razlike k plači zaradi odprave nesorazmerij, za plače zaposlenih zaradi napredovanj in povečanega izplačila regresa ter za nujno investicijsko vzdrževanje in nakup opreme. Prav tako ministrstvo za kulturo vztraja, da vlada sprejme zakon o 'kulturnem evru', s katerim bi rešili največje težave pri varovanju in hrambi kulturne dediščine ter obnovi in gradnji javne kulturne infrastrukture.