Te pekoče bilke namreč niso le navaden plevel, nebodigatreba, ki ožge vsakogar, ki se ga dotakne z golo kožo. Stari Egipčani so jih denimo gojili kot vrtnino in zelo verjetno so bile ena najljubših jedi Kleopatre. Od Egipčanov so zanje izvedeli stari Grki in prek njih Rimljani. O blagodatih uživanja kopriv so pisali že grški zdravnik Hipokrat ter rimska misleca Horacij in Plinij starejši. Slednji je trdil, da so spomladanske koprive najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še vse leto. Kakor kaže, se možje niso motili, saj koprive še danes veljajo za izjemo zdrave. Če sodite med one, ki ob omembi zdrave hrane le nemarno odmahnejo z roko, vas bo morda prepričal prijeten okus, ki ga lahko podkrepite s smetano. Če temu dodate še malo česna in soli ter vse skupaj sesekljate v kašo, dobite krasno kremno špinačo. Drznejši bodo surove mlade koprivne liste le nekoliko posvaljkali, da izgubijo svoje pekoče orožje, nato pa jih bodo skupaj z narezanimi jagodami, mladim sirom, popraženimi mandljevimi lističi, ekstra deviškim oljčnim oljem in limonovim sokom spremenili v nadvse okusno solato. Komur to ne diši, lahko koprivne liste zameša v vsako navadno rižoto po receptu hišne gospodinje in razmeroma dolgočasnemu obroku doda nekaj svežine. Temu naj se izognejo oni, ki bi jim to lahko predstavljalo resen povod za težak prepir. Če v kaj podobnega že zabredete, vam ponujam ugodno možnost za rešitev. Koprive, če jih naberemo sami, so kljub svoji izjemni kulinarični vrednosti popolnoma brezplačne. Če to dejstvo prepirljivcu vržete pod nos, ga utegnete razorožiti v eni sami potezi. Vsekakor drži, da lahko s koprivami v prav vsakem receptu nadomestimo špinačo, zato v tem letnem času pravzaprav ni izgovora, da bi kupovali zamrznjeno od kdove kod. Če marate šparglje, ki prav zdaj poganjajo, da je veselje, vam bo nemara teknila špinača iz kopriv s krompirjevim pirejem, namesto pregovorno obveznega jajca na oko pa na krožnik postavite na hitro popečene domače šparglje. Če namesto običajnega česna koprivni špinači primešate še sveže liste čemaža, bo nastal obrok, ki ga bodo čislali tudi največji sladokusci.
Koprivna pita
Potrebujemo: 240 g moke, ščep morske soli, 180 g surovega masla, segretega na sobno temperaturo, 0,6 dl vode. Za nadev še 1 žlico kakovostnega hladno stisnjenega oljčnega olja, 2 stebli pora, 125 ml vina, 8 rezin pancete ali pršuta, 1 večjo skodelico opranih, po potrebi blanširanih ter odcejenih mladih kopriv, 2 kokošji jajci, 4 rumenjake, 2 lončka kisle smetane.
Priprava: Moko skupaj s soljo presejemo na desko. Dodamo majhne kosme masla in jih rahlo vgnetemo. Na sredini naredimo jamico in prilijemo vodo ter ugnetemo masleno testo. Z rokami kepo nekoliko sploščimo in pomokamo. Zavijemo v plastično folijo in za pol ure položimo v hladilnik. Testo razvaljamo in sproti izdatno pomokamo. Namastimo okrogli (22 cm) model za pito ali torto, vanj položimo testo in rob zavihamo nekaj centimetrov navzgor. Spet postavimo za pol ure v hladilnik, medtem pa pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Iz papirja za peko odrežemo krog, ki se prilega v testo znotraj roba. Enakomerno ga obtežimo (nekateri za to uporabljajo suhi fižol) in pečemo 15 minut, nato odstranimo utež in papir ter pečemo še 5 minut, temperaturo znižamo na 170 stopinj Celzija. Medtem v veliki ponvi segrejemo oljčno olje, dodamo opran in narezan por ter solimo in popramo. Ko se zmehča, prilijemo vino in počasi kuhamo, da nekoliko povre in se zgosti, nato dodamo rezine pancete oziroma pršuta, nato kuhamo še približno pet minut. Mešanico enakomerno razporedimo na testo za pito in posujemo z narezanimi koprivami. Jajci in rumenjake ter smetano gladko stepemo, začinimo in polijemo čez koprive. Porinemo v pečico za dobre pol ure, da se jajčna zmes zlato zapeče. Postrežemo kot prigrizek ali samostojno jed skupaj s solato, denimo iz regrata in čemaža.
