Sklepni turnir četverice (Final Four) ameriške študentske košarke (NCAA Basketball), ki je svetu dala nekatere največje košarkarske zvezdnike v zgodovini (Larry Bird, Magic Johnson, Michael Jordan itd.) in sedanjosti (Stephen Curry, Anthony Davis, James Harden itd.), je eden največjih športnih spektaklov v Združenih državah nasploh. Letošnji finale v teksaškem Houstonu, na nogometnem stadionu NRG, kjer sicer domuje ekipa Houston Texans, pokritem in predelanem v košarkarsko dvorano, si je ogledalo 76 tisoč gledalcev, kar je drugo največje število obiskovalcev po finalu v dallaškem Arlingtonu pred dvema letoma (80 tisoč). Najbrž neverjetna številka za slovenske, celo evropske razmere.
Villanova Wildcats (Divje mačke), univerzitetna ekipa iz istoimenskega središča poleg Philadelphie, so pred zaključnim turnirjem sicer bili drugi nosilec svoje divizije Big East, vendar niso veljali za prvega favorita. Kakorkoli obračamo, je bila zmaga vnaprej pripisana univerzi Severne Karoline (North Carolina) iz Chapel Hilla nedaleč od Charlotta, ki je bila prvak v tem tisočletju že dvakrat (2005, 2009), predvsem pa se je spomnimo kot doma legende NBA košarke Michaela Jordana, ki je z neverjetnim košem v padanju nazaj odločil finale NCAA leta 1982 in s tem začel eno najbolj bleščečih karier v zgodovini svetovne košarke (finale si je danes ponoči v Houstonu ogledal med navijači svoje univerze v majici NCU). North Carolina je bila navsezadnje edini prvi nosilec (sicer iz Atlantske divizije), ki se je uvrstil v letošnji finale. Poleg tega so v polfinalu prepričljivo premagali Syracuse pod vodstvom legendarnega trenerja Jima Boeheima.
Villanova, ki jo že 15 let vodi trener Jay Wright in je nazadnje naslov osvojila pred 31 leti (1985), je v polfinalu zmlela Oklahomo z najvišjo prednostjo v zgodovini Final Foura (za 44 točk), finale pa je odigrala izjemno pametno in preudarno. Po zaostanku petih točk po prvem polčasu (v NCAA se tekme igrajo 2-krat po 20 minut), ko so zaostajali predvsem zaradi – znova – neverjetne serije petih trojk skorajda nezgrešljivega branilca-strelca Severne Karoline Joela Berryja, so sredi drugega polčasa prišli do desetih točk prednosti predvsem po zaslugi izjemnega vodenja igre, ki ga je uprizoril inteligentni belopolti strelec in podajalec Ryan Arcidiacono (na koncu 16 točk); Severna Karolina se je čudežno vrnila in pet sekund pred koncem z res neverjetno trojko Marcusa Paigea izenačila na 74, potem pa v zadnjem napadu pozabila na obrambo, tako da je Arcidiacono zlahka odkril in podal krilu Krisu Jenkinsu, ki je s trojko postavil končni izid 77:74 za Villanovo točno ob zvoku sirene. Arcidiacono je bil razglašen tudi za najbolj koristnega igralca finalnega turnirja, povsem zasluženo.
Potem ko sta lani najboljši ekipi Final Foura Wisconsin in Kentucky takoj »razprodali« skorajda celotni ekipi in ju poslali v NBA, na čelu z verjetno bodočim velikim zvezdnikom Frankom Kaminskim (ki zdaj igra pri Charlotte Hornetsih) – ne pozabimo pa tudi na Jahlila Okaforja iz zmagovite univerze Duke – se bodo letos v NBA na izboru (draftu) skoraj zanesljivo pojavili tako Arcidiacono iz Villanove kot Paige in center Brice Johnson iz Severne Karoline. Morda ne tako zvezdniška imena kot mnoga v preteklosti, a vseeno. Mnoge igralce obeh ekip iz finala pa bomo verjetno v bodoče gledali tudi na evropskih parketih.
