Ogromno, največ pa med vožnjo.
Koliko je v avtu potem časa za poslušanje glasbe?Zelo malo. Večino časa se vozim brez prižganega radia, nekaj časa pa sem imela obdobje, da sem, ko sem šla s špila, poslušala celo klasiko. Včasih mi prija tudi blažena tišina ali pa se kdaj ustavim med potjo, grem ven in za tri, štiri minute posedim. Tudi takšne čudne rituale imam.
Kaj pa imate v CD-predvajalniku?Tonyja Cetinskega. Obožujem ga. Moji najljubši pevci so on, Bon Jovi in Bryan Adams.
Bili ste tudi na njunem koncertu.Tako je, na koncertu Bon Jovija sem bila v Torontu, ko smo bili z Atomik Harmonik tam na turneji, na Bryanu Adamsu pa v Sloveniji.
Atomik Harmonik je potem kljub vsemu prinesel nekaj dobrega.Saj vsaka stvar prinese kaj dobrega, tudi če je še tako negativna. Atomiki so mi prinesli videnje, česa si v življenju ne želim in kaj nisem. Jaz sem v srcu narodnjakinja s pridihom starega, spevnega pop rocka.
Kako je bilo po dekliški skupini priti med same fante?Fantastično. Drage moje dame, ne zamerite mi. Sem ženska in zelo velika feministka, ampak ženske smo včasih tako naporne, da nismo za nikamor, in znamo zaplesti stvari samo zato, da uveljavimo svoj glas. Samo da bo po naše. Ljube ženske, ne delajte tega. Zavedati se moramo, da imamo zelo veliko moč v družbi, zelo veliko energijo in še nekaj – moč ohranjanja človeštva, živih bitij. Ženske smo za to, da rojevamo, da ustvarjamo nova bitja, in to je stvar, ki je moški nimajo.
V ansamblu Štrajk pojete. Kako to, da ne igrate tudi na harmoniko in kitaro?Zelo rada igram zase, nisem pa človek, ki bi hotel siliti v ospredje. Tudi na zasebnih žurih zelo redko igram, zelo rada pa kaj zapojem.
Kaj zaigrate na zabavah?Na kitaro vedno Gorsko rožo Andreja Šifrerja in Stand by me, pa kak Dravski most, na harmoniko po navadi Slakov inštrumental S harmoniko na rajžo, zapojem pa, kar pride.
Kaj bi zapeli na karaokah?Le s teboj Marte Zore. Marto Zore imam strašno rada.
Je za otroke, ki se učijo igrati harmoniko, zdaj kaj lažje, kot je bilo, ko ste se jo učili vi?Včasih je bila to stigma. Harmoniko sem začela igrati v šestem razredu osnovne šole in do mojega 15. leta nihče ni vedel za to. Ko so izvedeli, pa je bilo na to temo veliko norčevanja. Zdaj, ko smo imeli deseto obletnico valete, pa so me spraševali, kje imam harmoniko. Danes je lažje in je igranje harmonike celo tako razširjeno, da si, če je ne igraš, že kar čuden.
Koliko narodnih noš imate doma?Samo eno, pa še to sem dobila od svojih staršev za rojstni dan.
Kako pomembna je obleka ženske v narodno-zabavnem ansamblu, denimo kratko krilo?Imamo odlične izvajalke, ki nikoli niso oblekle kratkega krila, konec koncev pa to ni pomembno. Pomemben je glas, iskrenost. Včasih verjameš v neko skladbo tako močno, da bi lahko šel na oder v pižami in bi ljudje jokali, pri kakšni, ki je dobra, a je ne začutiš, pa si lahko oblečen v kakor koli, pa ti ljudje ne bodo verjeli. Glasba je čustvo.
Ko primerjam vas in vaše fotografije, se mi zdi, kot da obstajata dve Darji in da je Darja v živo veliko naravnejša od Darje na odru.Daleč od tega. Jaz sem človek narave, podeželja, zelo preprosta oseba, edino, kar se je spremenilo, je mera odgovornosti, ta pa začne človeka malo klesati.
Kakšni so moški oboževalci v narodno-zabavni glasbi?Joj, sploh ne vem, kdaj je nazadnje pristopil k meni kakšen moški. Meni se zdi to precej smešno. Blazno rada plešem in če sem za konec tedna prosta, grem žurat z dekleti. Prva pridem in zadnja grem, pa naj gre za veselice, diskoteke, koncerte. Tja pridem kot Darja Gajšek, se imam fajn, žuram v kratki majici, hlačah, supergah, brez ličil, z očali in plešem, ajde, miško, akcija. Ti naši slovenski fantje so prijazni, a tako sramežljivi, da včasih morajo še kaj spiti, preden pristopijo k tebi. Ne zavedajo pa se, da delujejo še bolj neumno, kot bi, če bi prišli trezni.
Že kakih deset let pa poznate Blaža Švaba, svojega sovoditelja Slovenskega pozdrava. Kako sta se spoznala?S prvim ansamblom smo delali pod mentorstvom njihovega kitarista in basista in tako smo začeli kot prijatelji dveh članov Modrijanov hoditi na njihove špile ter spletli prijateljstva. Ko sem končevala srednjo šolo, so se ta prijateljstva poglobila, ko sem šla na fakulteto, pa sem z Blažem šla kdaj tudi plesat. Fantastično se ujameva v plesu in tudi po vso noč pleševa. Poleg tega pa imava iste sodelavce na radiu in na televiziji, tako da sva vpeta v iste stvari. Midva sva res sanjski par.
Iskrica pa ni preskočila nikoli?Ne. Med nama je neka kemija, a ne kemija moškega in ženske, ki se bosta poročila, temveč zelo velika naklonjenost ter predvsem zaupanje in podpora.
Hodite kdaj k njemu na družinska kosila?Ne, to ne, se pa že zelo dolgo odpravljam k njegovi mami. Zelo rada imam njegove starše. Njegova mama odlično kuha in je zlata ženska, prav tako ati, brat, babica. Sva pa z Blažem na neki način malo karmično povezana. Moja mama in njegov oče sta se poznala, ko je bila moja mama stara 14 let, kar sva z Blažem ugotovila šele, ko sva že dve leti delala skupaj. Njegov oče in moja mama sta se potem spet videla po 30 letih, ko sva z Blažem v oddajo naključno hkrati povabila svoje starše. Med nama je lepa energijska vez in dobro delava skupaj. Ob njem se fantastično počutim, on je moj sovoditelj in učitelj hkrati ter je zelo odprt in inteligenten človek.
Vas pa je Blaž opisal kot postavno in lepo dekle. Kakšen se vam zdi ta opis?Blažev. Površinski opis... Saj je tudi on vse opisano.
Tudi v medijih za vas najraje uporabljajo besede postavna blondinka. Vas to kot feministko kaj zmoti?Od tebe je odvisno, koliko pustiš, da te stvari ziritirajo. Ljudje, ki me poznajo, me poznajo, in ljudje, ki spremljajo oddajo, vidijo energijski razvoj človeka in ne dajo veliko na članke, ki so vezani na povečanje branosti. Glej, kakšna pametna blondinka sem, ki je predvidevala, da bo dež, in vzela s seboj dežnik!
Koliko pa vas v oddaji motijo seksistične šale?Ne razumite me narobe, ampak mislim, da ljudje včasih iščemo šivanko v kopici sena, ker je stanje v svetu in v naši ljubi državici takšno, da so šale še najmanj, s čimer se ljudje ukvarjajo. Jaz sem otrok revne družine, moja mama ima 570 evrov plače. To so vprašanja, s katerimi se ukvarjam, ne pa s tem, kakšna je šala.
Kako ponosni so na vas starši? Gledajo vašo oddajo?Gledata me vsak petek in vsako nedeljo oziroma jo gleda kar vsa moja več kot stočlanska družina. Imam ogromno stricev in tet, ker je bilo pri mojem očetu enajst otrok, pri mami pa pet, tako da nas je več kot 150. Oče in mama sta izredno ponosna, čeprav se mi včasih zelo smilita, ker morata kdaj požreti kakšno stvar, ki ni resnična. Medijski svet zna biti kar krut, ljudje pišejo takšne stvari, kot da nikoli v življenju niso ali ne bodo imeli otrok, in so zelo nečloveški. Vse sta mi dala in kljub finančni nestabilnosti se mi je zdelo, da mi je vse omogočeno. Moje delo je pravzaprav zahvala njima, ker sta me pravi čas osamosvojila, mi dala fantastične vrednote, norme, obenem pa me znata zelo dobro prizemljiti. Zame ni lepšega kot to, da polepšam petke ljudem. To je plačilo za oddajo, da se ljudje, ko jo gledajo, smejijo, kakšna mamica pa lahko še kaj zlika vmes.
