Lani v začetku aprila je mnoge neprijetno presenetila novica, da družba Aero, ki je leto prej končala s 7,7 milijona evrov izgube, zapira svoja vrata in opušča proizvodnjo v obratu Šempeter, v katerem so izdelovali predvsem lepilne materiale. Uprava je na sodišče vložila predlog za stečaj, potem ko lastniki in upniki niso našli skupnega jezika glede načrta finančnega prestrukturiranja. Čeprav je bil Aero prepoznavna in priznana blagovna znamka, tako pri nas kot tudi v tujini, in so v države nekdanje Jugoslavije izvozili kar tri četrtine vseh izdelkov, se upniki z načrtom prestrukturiranja, ki je temeljil na konkurenčnih izdelkih, za katere so imeli kupce, niso strinjali. Ključen za izvedbo načrta je bil namreč svež denar, ki ga nihče ni bil pripravljen zagotoviti. Tako so vodstvo, lastniki in upniki Aera izčrpali vse možnosti, da bi podjetje, ki je leta 2014 ustvarilo le še za dobrih 10 milijonov evrov prihodkov, še lahko rešili. Prihodki Aera so namreč zadnjih šest let, od leta 2009, strmo padali, podjetje pa so bremenila tudi visoka posojila.
Večinoma starejši in z nizko izobrazbo
Ob stečaju Aera je delo izgubilo 155 ljudi, večinoma delavcev, ki so v Aeru delali že 30 in več let. Kot so nam povedali na zavodu za zaposlovanje, je bilo konec marca v njihovi evidenci brezposelnih še vedno prijavljenih 95 nekdanjih delavcev Aera, od teh jih denarno nadomestilo še vedno prejema 81. »Gre za brezposelne, ki so v povprečju starejši od 50 let. Tretjina prijavljenih ima nižjo izobrazbo (osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo). Skoraj polovica teh, ki so še v evidenci brezposelnih, je z območja Celja, dobra četrtina iz Žalca, preostali pa iz drugih občin celjske območne službe,« še pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje. Iz vrst brezposelnih, ki so to postali zaradi stečaja Aera, se je zaposlilo 41 ljudi, ena oseba pa se je samozaposlila. Razveseljivo je, da so zaposlitev našli tisti, ki so v povprečju prav tako starejši od 50 let, a imajo tehniško izobrazbo strojne in elektro smeri ter komerciale. Težje pa bodo seveda zaposlitev našli tisti, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe in so opravljali dokaj enolična dela, zaradi česar imajo tudi precej zdravstvenih težav. Da bodo težko našli novo zaposlitev, so se mnogi zavedali že ob stečaju.
Najema ni bilo
V Šempetru, kjer stoji obrat Aera, so si proizvodne prostore kmalu po stečaju ogledovali zainteresirani kupci in tudi najemniki in stečajna upraviteljica Alenka Gril je bila prepričana, da z oddajo v najem ne bo imela težav. A se je zapletlo, saj so se vsi tisti, ki so bili sprva zelo zainteresirani za najem, po mesecih pogajanj izkazali za nezanesljive poslovne partnerje. Za najem so se sicer zanimale štiri slovenske družbe in dve tuji, a nihče s stečajno upraviteljico na koncu ni sklenil najemne pogodbe.
Kot je povedala Alenka Gril, ki ta čas še zbira nezavezujoče ponudbe tudi za tri blagovne znamke Aera, rok se bo iztekel aprila, bo morda že konec tega tedna ali v začetku prihodnjega objavila uradno ponudbo za nakup proizvodnega obrata v Šempetru.
