V veterinarskih ambulantah, predvsem na Primorskem, zaznavajo vse več posredovanj zaradi bližnjih srečanj psov z gosenicami pinijevega (borovega) ali hrastovega sprevodnega prelca. Gre za gosenice s strupenimi dlačicami, ki ob stiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico, pri psih pa lahko stik povzroči še veliko hujše posledice – tudi pogin.
»Pripeljali so psa, ki je imel zelo otečeno ustno votlino, kar je povzročilo zadušitev. Skrbniki so ga na žalost pripeljali prepozno. Če pes poje gosenico, pride do reakcije že po dvajsetih minutah. Pes doživi šok, zato je treba ukrepati takoj,« je pojasnil veterinar Anton Lavrenčič iz Veterinarske bolnice Vipava. Težava je, je dodal, da ljudje dostikrat ne vedo, kaj se pravzaprav s psom dogaja. »Tudi sami smo včasih negotovi pri postavljanju diagnoze, saj se podobna reakcija zgodi, če pes zaužije strup za polže.«
K veterinarju brez odlašanja
Na veterinarski fakulteti v Ljubljani pravijo, da na njihovi kliniki smrtnih primerov še niso imeli, so pa imeli paciente, ki so po stiku z gosenico imeli hude oziroma trajne posledice zaradi odmrtja jezika. Statistike o tovrstnih primerih ne vodijo, opažajo pa, da jih je v zadnjih letih več. Veterinarka dr. Darja Pavlin s tamkajšnje klinike za kirurgijo in male živali pravi, da se v dlačicah gosenice nahaja toksin, ki v stiku s kožo in sluznicami povzroča hudo alergijsko reakcijo oziroma vnetje, zato je nevaren za živali in tudi ljudi.
»Glede na to, da psi gosenico po navadi zgrabijo z usti, so klinični znaki po navadi vezani na to območje: pojavi se oteklina jezika oziroma ustne sluznice, pes kaže znake bolečine, pride do hude otekline jezika in preostalih struktur, slini se, davi, težko požira in težko diha. Pride lahko tudi do nekroze sluznice ali jezika – v tem primeru je treba jezik vsaj delno amputirati. Pri ljudeh, ki gosenice primejo z rokami, pride do vnetja kože (dermatitisa), če pa dlačice vdihnejo, se lahko pojavi oteženo dihanje,« je pojasnila specialistka z oddelka za interno medicino.
Lastnikom psov, ki pridejo v stik z nevarnimi gosenicami, svetuje, naj psu z vodo izperejo ustno votlino, nato pa čim prej obiščejo veterinarja, saj lahko vsako odlašanje z zdravljenjem vodi do hujših zapletov. »Na kliniki damo psu protibolečinska oziroma protivnetna zdravila, če pa pride do otekline grla in posledično oteženega dihanja, mu moramo po potrebi vstaviti endotrahealni tubus za vzpostavitev prehodne dihalne poti,« je razložila dr. Pavlinova.
Gosenica postane debela vešča
Pri Gozdarskem inštitutu Slovenije pravijo, da jih povečano število srečanj s pinijevim sprevodnim prelcem ne čudi, saj se zaradi klimatskih sprememb gosenica širi tudi na severnejša območja, proti Alpam. »Pinijev sprevodni prelec je metulj, pravzaprav debela vešča, ki jo ljudje redko opazijo. Pogosteje so vidni zapredki, ki jih delajo gosenice predvsem v krošnjah črnega bora. Zgodaj spomladi in vse do maja se gosenice v sprevodu – od tod tudi ime – premikajo ena za drugo v dolgih kolonah in iščejo ustrezno mesto, kjer se zakopljejo v tla in zabubijo,« je nevarno žuželko predstavil dr. Dušan Jurc, vodja oddelka za varstvo gozdov.
Strupene dlačice gosenicam služijo kot obramba pred plenilci, zato se jih tudi naravni sovražniki – v slast gredo predvsem kukavicam – neradi lotevajo. »Ljudje naj ne drezajo v njihova gnezda, zlasti pa naj ne brcajo gosenic med sprevodom, saj se krhke dlačice takrat dvignejo v zrak – če dosežejo golo kožo, se zapičijo vanjo in povzročijo neprijetno reakcijo. Ob vetrovnem vremenu dlačice tudi brez stika z gosenicami letijo po zraku,« opozarja dr. Jurc.
Čeprav se sprevodni prelec najraje zadržuje v borovih in hrastovih gozdovih na Krasu, ga je mogoče opaziti tudi v okolici Kranja in Ljubljane, pravi sogovornik. Lansko leto je bilo na avtocestnem počivališču Barje obžrtih 20 mladih hrastovih dreves, mestna občina pa je ukrepala tako, da je pred gozdiček ob avtocesti namestila opozorilne table.
