Ne verjamete? Poglejte malce naokoli, poglejte svojo okolico. Ljudje imamo polno glavo problemov, strahov, frustracij. In to se še kako odraža na cestah, kjer ponavadi vozimo tako, kot živimo. Smo preplašen narod, ki ga oblast, sicer za neko krinko varnosti, dobesedno lupi na vsakem koraku. Eden najboljših poslov minulih časov je vsekakor prodaja radarjev za merjenje hitrosti. Glede na to, koliko jih je ob cestah, temu ne boste mogli oporekati.

Na drugi strani so avtomobili postali tako zelo dosegljivi, a kaj ko mnogi nimajo denarja niti za sprotno preživetje ter se tako še naprej vozijo v razmajanih in nevzdrževanih vozilih. Da je povprečen slovenski avto star devet let in več, je zanimiv podatek, zdaj bo treba narediti še raziskavo, kdaj je bil tak avtomobil nazadnje pri serviserju.

Trobijo nam na ušesa, da naj presedlamo na druga prevozna sredstva javnega prevoza. Seveda, z veseljem, saj avtomobili v mestih niso več dobrodošli, razen kot potujoče blagajne za mestne oblasti. A tukaj se spet zalomi. Mestni promet sicer v Ljubljani na primer deluje zgledno, a brez urbane se skorajda ne moreš premakniti. Je pa dejstvo, da se vse manj ljudi vozi z avtobusi. Bolj pa bode v oči to, da se ob vsej opevani zelenosti, ki jo zganja mestna oblast, pozabi na recimo – železnico.

Prej se bo človeška rasa podala na Mars, kakor bo to urejeno v tej deželici. Vlak je odlično prevozno sredstvo, če ga le imaš pri roki. A kot da bi nekateri presneto pazili, da se ljudje nanj ne bi preveč navadili. V enem od manjših krajev nedaleč od Ljubljane so vlak že vzeli povsem za svojega, na drugem koncu pa ga ne morejo in ne morejo, ker jim pač ni »usojen«. In potem, ko se enkrat pelješ z vlakom, odkrivaš, kako ubogo vzdrževana je ta Slovenija. Kar zadeva vlake in postaje, seveda. Mala hišica, ki sama ne ve več, na katero stran bi padla, na njej pa napis »tukaj ne prodajamo vozovnic, lahko jih kupite na vlaku«. Če malo pogledate, tam ne morete kupiti voznic že najmanj 30 let. In da ne bo pomote, hišica ni za podreti, ampak za ohraniti in obnoviti, da bo taka, kot je bila, ker po svoje priča o nekem žal minulem času. Kar je lahko tudi lepa popestritev in dokaz, da se zavedamo svoje preteklosti in sedanje minljivosti. Kajti nihče, pa naj bo še tako prepričan, ne bo na oblasti večno. Narava poskrbi za to.

In kot pravi ljudski rek: psi lajajo, karavana gre dalje. Tako je pač, takšen sistem imamo, kakršnega si žal zaslužimo.