Po 2. členu zakona o tajnih podatkih je tajni podatek dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države; zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, ga je treba zavarovati pred nepoklicanimi osebami. Po prepričanju sodišča ne more biti dvoma, da podatek o tem, da slovenske oborožene sile niso oborožene in niso sposobne zagotavljati varnosti države, ne sme biti dostopen nepoklicanim osebam. Po istem zakonu (člen 13) so tajni podatki tisti, ki so kot taki označeni z eno od predpisanih stopenj tajnosti, pač glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili razkriti nepoklicani osebi. Sodišče je ugotovilo, da je bil podatek o pripravljenosti Slovenske vojske za delovanje v kriznih ali vojnih razmerah označen z najvišjo stopnjo tajnosti (strogo tajno). 8. člen tega zakona nadalje določa, da so osebe, ki opravljajo funkcijo ali delajo v organih, dolžne varovati tajne podatke, ne glede na to, kako so zanje izvedele.

Po 260. členu kazenskega zakonika se uradna oseba ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, kaznuje z zaporom do treh let. Sodišče se je pri izreku sodbe oprlo tudi na 366. člen zakonika, ki predvideva od enega do desetih let zapora za tistega, ki uniči obrambne naprave, obrambne objekte, položaje, orožje ali druga obrambna sredstva, jih napravi neuporabna ali kako drugače ovira ali opušča obrambne ukrepe države.

Upoštevaje zgoraj navedeno in zato, ker obtožena še nista bila kaznovana, ker sta kaznivi dejanji priznala, ker sta se zavezala, da oceno o stanju pripravljenosti Slovenske vojske na novinarski konferenci zanikata še pred izvršitvijo kazni, in ker sta se odpovedala pravici do pritožbe, je Naglo sodišče Republike Slovenije predsednika RS in vrhovnega poveljnika oboroženih sil obsodilo na enotno zaporno kazen 10 let strogega zapora, načelnika generalštaba Slovenske vojske pa na enotno zaporno kazen 8 let strogega zapora.

Naglo sodišče Republike Slovenije je obsodilno sodbo sprejelo soglasno. Sodnik Ivan Janša je podal pozitivno ločeno mnenje, v katerem je na podlagi 1. odstavka 5. člena Statuta Naglega sodišča RS zahteval izrek smrtne kazni.

NAGLO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Služba za odnose z javnostmi * Pričujoče obvestilo objavljamo na podlagi 25. člena zakona o medijih (objava nujnega sporočila). Naslov je uredniški.