Haaško sodišče je presodilo, da Šešelj kot znani zagovornik ideje velike Srbije (včeraj ji je znova javno stopil v bran) ni sodeloval v skupinski zločinski pobudi etničnega čiščenja na območjih Hrvaške, BiH in Vojvodine, da zločini proti tam živečim Nesrbom niso neposredna posledica njegovih hujskaških sovražnih govorov ter da ni odgovoren za dejanja svojih prostovoljcev na teh območjih, ker da jim ni bil nadrejen. »To je presenetljivo. Vsak opazovalec sodišča bi pričakoval, da mu bodo krivdo dokazali v vsaj nekaterih točkah obtožnice glede na to, da je omenjen tudi v več že končanih sojenjih pred tribunalom,« ocenjuje Dov Jacobs, profesor mednarodnega prava na Univerzi v Leidnu. »Tribunal ima namreč veliko primerov podobnega tipa, ki se dotikajo podobnih vprašanj in kjer gre za iste splošne politične okoliščine. Podobno, kot je bil za krivega spoznan Karadžić in kot je bil Šešelj imenovan v drugih primerih, bi pričakovali sosledje primerov, pa čeprav je vsak sodni svet samostojen,« pravi Jacobs. Dodaja, da je predsedujoči senatu dejal, da je ideologija velike Srbije politični koncept, ne nujno kriminalni. »To je zelo zanimivo vprašanje, ki se dotika veliko primerov: kje je meja med zastavitvijo političnega cilja in med zagrešitvijo zločina, ko cilj uresničuješ,« pravi Jacobs.
Prav poseben obtoženec
Raziskovalka londonskega inštituta Chatham House in nekdanja pravnica na tribunalu v Haagu dr. Miša Zgonec - Rožej na vprašanje o kakovosti dela tožilstva v primeru Šešelj odgovarja, da ga je težko oceniti brez vseh dokazov, da pa ga je sodišče okaralo zaradi nejasne predstavitve obtožb in dokazov. Dodaja, da Šešelj zdaj ne bo mogel več propagirati sodišča kot antisrbskega in trditi, da je njegov postopek pristranski. »Upajmo pa le, da ta sodba ne bo poslala napačnega sporočila, češ da se z vztrajnim oviranjem postopka doseže oprostitev obtožb.«
Šešelj je bil namreč prav poseben obtoženec. »Kar zadeva obstrukcijo postopka, je Šešelj vsekakor edinstveni med obtoženci, ki so zavračali sodelovanje s sodiščem, vključno z Miloševićem. Sicer je res, da se je samovoljno predal sodišču, vendar pa je ves čas postopka oteževal delo sodišču in na vse mogoče načine oviral postopek. Med drugim je zavračal vsako sodelovanje s sodiščem, ko so mu postavili zagovornika, je gladovno stavkal, med obravnavami je žalil udeležence, vključno s tožilcem, in pogosto tudi preklinjal,« pravi.
Po njeni oceni bi dejstvo, da sodba ni bila sprejeta soglasno, znalo prepričati tožilstvo, da je pritožba smiselna. »Tožilstvo bo verjetno tudi upoštevalo interese razočaranih žrtev. Po drugi strani zna biti pri tej odločitvi tehtno tudi dejstvo, da je Šešelj že več kot deset let prebil v priporu in da sodišče počasi zapira svoja vrata. Če bo tožilstvo vložilo pritožbo, jo bo obravnaval Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča, ki bo nadaljeval bistvene funkcije haaškega sodišča po njegovem zaprtju,« pravi dr. Miša Zgonec - Rožej.
