V nedeljo bo okrog 340 volilnih upravičencev, ki so se v novomeški občini opredelili za Rome, na nadomestnih romskih volitvah volilo svojega predstavnika v občinskem svetu. Potem ko je lansko jesen odstopil romski svetnik Sandi Selimčič, so bile nadomestne romske volitve sicer najprej razpisane za 31. januar. Vendar komisija za sestavo volilnega imenika pristojnemu ministrstvu ni v roku posredovala volilnega imenika v potrditev, poleg tega ni bil razgrnjen in v roku predan posebni občinski volilni komisiji. Zato je slednja postopek volitev ustavila in začela z novim.
Kandidaturo sta najprej napovedala dva kandidata, 57-letni Duško Smajek iz romskega naselja Poganci in 33-letna Lilijana Tudija, sicer podpredsednica Zveze Romov za Dolenjsko, ki pa si je nato premislila. Sama pravi, da zato, ker ji je dal »občinski uradnik« vedeti, da naj bi bil za romskega svetnika primernejši drugi kandidat.
Dve plati zgodbe
»Ja, lahko bi se reklo, da sem vrgla puško v koruzo,« pravi Lilijana Tudija. »Občinski funkcionar mi je dal vedeti, da nisem zaželena kot romska svetnica, vsaj z njegove strani, češ da mora imeti romski svetnik debelo kožo in da on sam potrebuje nekoga, ki ga ne bo strah iti po romskih naseljih. Očitno se mu zdi, da bo z gospodom Smajekom boljše sodeloval.« Tudi po besedah predsednika Zveze Romov za Dolenjsko Bogdana Mikliča, je bilo »vse usmerjeno k temu, da romski svetnik postane drugi kandidat«.
»To je čista laž. Zgrožen sem nad takimi lažmi,« pravi edini občinski uradnik, zadolžen za romsko problematiko na novomeški občini, Janez Doltar. »Sam sem jo celo nagovarjal, naj kandidira, ker si vsi želimo realne volitve. Toda očitno je ocenila, da nima možnosti in je odstopila od kandidature.«
Rezultat nedeljskih volitev je tako jasen. Smajek za izvolitev potrebuje en sam glas. Za medije ni dosegljiv oziroma ne daje izjav. Po mnenju Lilijane Tudija se bo moral novi svetnik najprej spoprijeti s še neizvedenim prenosom zemljišč, na katerih stoji največje nelegalno romsko naselje Žabjak, z ministrstva za obrambo na občino. Kot dodaja Miklič, se bo moral romski svetnik konkretno zavzemati za romsko naselje kot celoto in ne zgolj za posamezne družine, kot se je to dogajalo v preteklosti. »Prvi korak mora biti prav ureditev romskega naselja Žabjak, kjer družine živijo v neznosnih razmerah. Žal mi je, da se morajo s tem naseljem ukvarjati varuhinja in druge podobne institucije.«
Soodgovornost države in lokalne skupnosti
Na občini pojasnjujejo, da sta pri vprašanju prenosa zemljišč soodgovorni tako država kot lokalna skupnost. »Ker gre za državna zemljišča, pričakujemo, da bo država financirala parcelacijo, uporabo zemljišč prenesla neposredno na Rome in postavila pogoje za uporabo.« Občina pričakuje, da se bo glede ureditve Žabjaka dogovorila z vlado v okviru priprave nacionalnega programa za Rome za obdobje 2016–2020. Se bo pa v teh dneh s projekti za urejanje romskih naselij Brezje, Poganški vrh ter naselje na Otočcu prijavila na razpis gospodarskega ministrstva, kjer sta za ureditev komunalne infrastrukture v romskih naseljih na voljo dva milijona evrov. Poleg tega je občina na Urad vlade za narodnosti že naslovila predlog, da bi se sredstva za občine z romskim prebivalstvom namesto iz razpisov zagotavljala neposredno iz državnega proračuna.
Po Mikličevem mnenju si župan še vedno zatiska oči pred romskim vprašanjem, kar na občini odločno zanikajo in trdijo, da ves čas aktivno delujejo, da bi rešili problematiko, ob tem pa poudarjajo, da je za ustrezno reševanje »nujno sodelovanje obeh strani«.
