Subkultura je zame nekaj, kar se loči od splošne, popularne kulture. Rekel bi, da se odraža v misli oziroma v ideologiji, za katero stoji. Njen pomen pa težko enoznačno določim. Zdi se mi, da so imele subkulture v preteklosti veliko večji pomen kot danes. Takrat so bile kritične do obstoječih sistemov, danes pa jih dojemam kot stilsko-scenska okolja mladih.
Ste bili kdaj del katere od subkultur oziroma se tudi danes štejete v katero?Ne, ker se nikoli nisem želel omejevati. Mislim namreč, da te kot pripadnika ene subkulture ta na neki način ukalupi. Veliko mi jih je bilo sicer všeč, ampak nobena v absolutni celoti.
So bile subkulture takrat, ko ste obiskovali gimnazijo, različne od današnjih?Že v mojem času so bile subkulture bolj imidž posameznika kot pa njegov upor kakor včasih. Danes subkulture kot gibanja s kritično mislijo sploh ni. Mogoče so metalci edini, ki so bili prisotni takrat in še vedno so. Kar se tiče klasičnih subkultur, ki jih poznamo iz učbenikov za sociologijo, se mi pa zdi, da so odrinjene na margino.
Ali se z dogodki v Rdeči ostrigi trudite pritegniti posamezne subkulture in jih gojiti?Da, na neki način. Na začetku sem želel pritegniti določeno vrsto ljudi – ljudi, ki imajo »odprta ušesa« in niso omejeni. Želel sem si raznolike, inovativne in kritične vsebine, vendar pa smo v nekem obdobju želeli ustreči vsem interesom, tudi komercialnim. To se je kasneje izkazalo za napačno odločitev, izbrati bi morali med enim ali drugim.
Kako se alternativna scena razvija vzporedno z mainstreamovsko kulturo in katera je močnejša?Najprej bi rad poudaril, da te ločnice med mainstreamovsko in alternativno sceno ne maram. Predvsem zato, ker se nenehno zamenjuje in je težko določljiva. Za primer bi izpostavil neki garažni band, ki proizvaja že tisočkrat prežvečen pop vzorec. Je to potem alternativna ali popularna glasba?
Kako dovzetne za vaše vsebine so posamezne starostne skupine? Ali se starost obiskovalcev razlikuje glede na to, ali gre za alternativne ali mainstreamovske dogodke?V kontekstu te delitve se starost obiskovalcev dogodkov ne razlikuje bistveno. Na to deluje kar nekaj dejavnikov, eden glavnih je organizator in organizacija. Na primer: lahko organiziram koncert z istim bendom kot skupina mladih prostovoljcev, pa bo starostna skupina obiskovalcev drugačna. Ker bo tukaj deloval dejavnik promocije, vabljenja prijateljev in znancev. V splošnem pogledu pa mislim, da se starost ne razlikuje.
Kako so mladi iz Škofje Loke angažirani za prostovoljstvo? Ali so določene subkulture zainteresirane za posebne vrste prostovoljstva?Pred nekaj časa sem bil prepričan – če vzamem za konkreten primer delovanje Zavoda O –, da je moja generacija oziroma nekaj let mlajši, torej stari okoli 26 let, zadnja generacija, ki ima še vsaj malo zanimanja za ohranjanje prostovoljstva. Podobne izjave sem poslušal tudi od kolegov in jim na neki način slepo verjel. Pred nekaj časa pa sem ugotovil, da ni res tako. V okviru Kluba škofjeloških študentov, ki organizira tudi razne dogodke v okviru Rdeče ostrige, je ogromno mladih, ki so pripravljeni prostovoljno opravljati delo. Po mojem mnenju je med njimi vsaj tretjina takih, ki bi v prihodnosti lahko pripravljali dogodke za svojo in tudi mlajše generacije ter bi nadaljevali podobno delo, kot ga zdaj opravljamo mi. Menim, da imajo potencial in zagnanost.
Ali se vam zdi, da bi potrebovali večjo angažiranost mladih za prostovoljstvo?Mislim, da ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti boljše. Mladih prostovoljcev je sicer veliko, dovolj, problem pa je dostop do njih. Naj povzamem svojo izkušnjo, kako sem prišel do dela v Ostrigi: vse se je začelo leta 2005, ko smo s prijatelji hodili po raznih manjših festivalih in začeli razmišljati o tem, kako fino bi bilo, da bi kaj podobnega naredili v Škofji Loki. Nismo se niti zavedali, da bi lahko kar koli naredili v Ostrigi, temveč smo razmišljali, da bi jo najeli in priredili zasebno zabavo, najeli bende ter jo oglaševali in privabili čim več ljudi. Zbirali smo tudi denar, s katerim bi nadaljevali dogodke, vendar so nam kmalu povedali, da to ni tako preprosto. Javno-zasebni dogodki, prodaja pijače na črno in podobno. Takrat nismo niti vedeli, kaj vse to pomeni. Zato sem se počasi priključil organizaciji dogodkov. Problem pri mladih je po mojem mnenju podoben, kot sem ga takrat imel sam. Težko je kar vstopiti v neko novo okolje, tudi če veš, da lahko in da imaš možnosti, da podaš svoje ideje. Veliko lažje je, če imaš kakšnega kolega, ki pride s tabo ali te povabi zraven. Mladih je res dovolj, vendar se morajo zavedati, da je za dobro organizacijo treba delati. Treba si je izboriti dodatna financiranja, treba je biti zagnan, predvsem pa odgovoren in vztrajen.
Kako pa bi vi povečali dostopnost in ozaveščenost mladih, da bi lahko tudi oni nekaj spremenili?Bistveno je tako imenovano delo na terenu. Ljudje z gimnazije, ki so aktivni na raznih področjih in ki poznajo veliko ljudi, naj stalno ozaveščajo nove generacije o tem, da lahko pridejo in pomagajo ter naredijo spremembo. Bistvo je druženje in povabilo k delu. Lažje je pristopiti nekam v novo okolje, če nisi sam. Če imaš še vsaj nekoga, ki bo šel skozi to s tabo.
Obrazi prihodnosti v torek, 5.
