Žalčan M. K. (ime hranimo v uredništvu) je leta 2014 izgubil službo in se prijavil v evidenco brezposelnih na zavodu za zaposlovanje, obenem pa na centru za socialno delo v Žalcu oddal vlogo za denarno socialno pomoč. A namesto 269,20 so mu nakazovali dobrih 40 evrov manj, torej 228,82 evrov z obrazložitvijo, da v stanovanju živi skupaj z mamo in da torej ima delno oskrbo.
»Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter sodišče sem vložil štiri tožbe in vztrajal, da imava z mamo, čeprav živiva skupaj, ločeni gospodinjstvi, prav tako si deliva tudi vse stroške, nekatere položnice, kot denimo za televizijo in internet, pa plačujem sam. Šele višje delovno in socialno sodišče je zdaj odločilo, da imam prav, vse dosedanje odločbe razveljavilo ter jih vrnilo v ponovno odločanje ministrstvu za delo z napotilom, da me morajo obravnavati kot samostojno odraslo osebo,« kalvarijo opisuje Žalčan. Da gre za prvi tovrstni primer, potrjuje zagovornica našega sogovornika, odvetnica Albina Vedenik.
Kot je mogoče razbrati iz sodbe, bo moral žalski center za socialno delo našemu sogovorniku izdati novo odločbo in ponovno določiti višino denarne socialne pomoči ter pri tem upoštevati, da sam plačuje stroške bivanja.
Pod isto streho, a zato nič manj stroškov
Tožnik M. K. in njegova mama sta na sodišču pojasnjevala, da sicer res živita skupaj, a plačujeta vsak polovico najemnine, v enakem razmerju pa si delita tudi ostale skupne stroške. Višje sodišče je presodilo, da je bil sklep sodišča prve stopnje napačen.
Vedenikova dodaja, da je primerov, ko odrasli zaradi socialne stiske še vedno živijo s starši pod isto streho, veliko, a to še ne pomeni, da ti tudi ne plačujejo svojih stroškov. In še, da veliko ljudi, ki so v stiski, že tako nima denarja niti za osnovne življenjske potrebe, zato niti ne pomislijo, da bi pravico iskali na sodišču.
»Pogosto se takšni ljudje zadovoljijo z izračunom centra, pa čeprav so oškodovani. Nenazadnje 40 evrov pomeni, da bi lahko s tem denarjem, na primer, vsak mesec plačali položnico za elektriko. Centri za socialno delo odmerjajo denarno socialno pomoč brez, da bi zbrali kakšne dokaze in zaslišali priče, da bi ugotovili dejansko stanje,« meni Vedenikova. Posledično pa pride do napačnih odločitev, ki državo tudi nekaj stanejo.
»Ta konkretni primer in še več primerov v moji praksi s področja socialnega prava kaže, da organi na prvi stopnji ne opravijo dela, kot bi ga morali, preden izdajo odločbo. Veliko je zato primerov, ko stranka uspe šele na sodišču s tožbo dokazati, da je bila za nekaj prikrajšana. Številni pa tega, da imajo napačno odmerjeno denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali so prikrajšani za kakšno drugo pravico, niti ne vedo. Za nestrokovno opravljeno delo pa pri nas tudi nihče ne odgovarja,« opozarja Vedenikova.
Direktorica žalskega centra za socialno delo nam je dejala, da uradno s sodbo ni seznanjena, in nas usmerila na ministrstvo, kjer pa pravijo, da postopek na sodišču še ni končan, ker je pravobranilstvo na vrhovno sodišče že vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Dodajajo, da zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da se denarna pomoč samski osebi dodeli v nižjem znesku, če živi še z drugimi osebami, ki ji pri preživljanju pomagajo, saj so stroški v tem primeru nižji oziroma se porazdelijo. Denarno socialno pomoč v celoti torej lahko dobi le nekdo, ki živi sam in vse položnice in tudi hrano plačuje sam. V tem konkretnem primeru pa je polovico stroškov krila tožnikova mama. »Glede na navedeno menimo, da tožnik ne more biti upravičen do enakega zneska kot tisti, ki živi popolnoma sam,« pojasnjujejo na ministrstvu.
