Mojca Bitenc se je po diplomi na Akademiji za glasbo odločila, da nadaljuje ure petja pri prof. Vlatki Oršanić na zagrebški akademiji za glasbo. Ravno te dni so v dvorani Vatroslava Lisinskega akademijski orkester in zbor ter dva pevska solista, ena je prav Bitenčeva, izvedli Brahmsov Rekviem. »Najpomembneje mi je, da čim več pojem in si čim bolj razširim repertoar. Vseeno pa še potrebujem profesorja, ki me spremlja,« pravi mlada sopranistka.
Pela bo
Po študiju medicine bi se morala odločiti za nadaljnjo specializacijo. »Ampak jaz bi pela,« pravi. »Petje me je povsem pritegnilo, uživam na odru. Na vajah še pazim na tehniko, intonacijo, note, tekst, ko pa sem enkrat na odru, padem v povsem drugačen svet.« Pot do odločitve nikakor ni bila lahka: imeti v rokah »praktični« poklic ali iti v »umetniškega«. »Še vedno je tako, da če rečeš, da si pevec, vsak vpraša, kaj še drugače počneš. Ali pa mislijo, da si vsaj pop pevec, ne pa operni.«
Nedavno so na avdiciji za operni studio v Hamburgu med soprani izbrali prav njo, a se je potem po neprespanem tednu odločila, da ne bo podpisala dvoletnega angažmaja. »Avdicij bo še veliko in morda niti ne potrebujem izkušnje opernega studia, kjer ponavadi postavljajo predstave za otroke. Imam temnejši sopran, za te opere pa radi angažirajo bolj svetle glasove, čeprav jih to pri meni ni motilo.« Zato pa gre konec aprila v Belgijo, kjer se začenjajo režijske vaje za opero Evgenij Onjegin Čajkovskega. Pela bo Tatjano, izvedba pa bo na poletnem festivalu Zomeropera v Alden Biesnu. Na avdicijo sta se prijavila še dva slovenska pevca, Domen Križaj in Nuška Drašček, in vsi trije so bili uspešni.
Profesionalne izkušnje
Bitenčevo zdaj najdemo angažirano v zadnji mariborski postavitvi Puccinijeve Turandot, v vlogi Liù, kjer se izmenjuje s Sabino Cvilak in Andrejo Zakonjšek Krt. Tam je že pela tudi kot Papageno v Mozartovi Čarobni piščali. Sicer pa je bila njena prva resna operna vloga Evridika v Gluckovi operi Orfej in Evridika pred dvema letoma v ljubljanski Operi.
Na avdicijo jo je poslala njena takratna profesorica Barbara Jernejčič Fürst, ob kateri je spoznavala tako baročni kot sodobni repertoar. »Dobro je peti zgodnji, baročni repertoar, pa Mozarta, in sicer za pevsko higieno, kot rečemo pevci; v sebi iščeš naraven, lahkoten, enostaven ton, ne zahajaš v prevelike vibrate, s tem pa se tudi glas ne stara prehitro,« pravi.
Na področju sodobnega repertoarja pa je Bitenčeva recimo izvedla izjemno zahtevno , eno od 14 sekvenc za solo inštrumente Luciana Beria; posnel jo je nacionalni radio, odpela jo je tudi za magistrski izpit. Vstopa še v druge sodobne projekte, denimo s študenti kompozicije. Ravno te dni se pripravlja na magistrski koncert dveh komponistov Davida Vebra in Iztoka Kocna, oba sta napisala cikel samospevov.
