Risanka Lokomotivček Tomaž in prijatelji že nekaj desetletij razveseljuje predšolske otroke. Toda Lokomotivčku Tomažu so očitali, da prikazuje podobo stereotipnega sveta, češ da v njen nastopajo le moški vlakci, da so vsi železničarji beli moški in da se tako in tako dogaja le na britanskem podeželju. Zato so se v skladu z globalizacijo pri Mattelu, ki ima v lasti franšizo Lokomotivčka Tomaža, odločili, da bodo najnovejšo serijo risanke spremenili v politično korektno multikulturno serijo. Uvedli so nove like, vlake iz vsega sveta: iz Kanade, Nemčije, Belgije, Rusije, Kitajske, Brazilije in Indije. Ironično pa je, da se v risanki vsi ti vlaki odpravijo na mednacionalno tekmovanje. Mattel letos pri prodaji pač cilja na olimpijske igre.
Multikulturnost v risankah je v zadnjih letih postala vroča tema. Morebiti je tudi zato toliko risanih junakov živali, da se ustvarjalci s tem izognejo problemu nacionalnosti in rase likov. Starejše risanke, kot je Tom in Jerry, so na udaru kritikov tako zaradi nasilja kot zaradi belocentričnosti in stereotipov. V njih se pojavljajo noge belih gospodarjev ter temnopolte kuharice. In kaj to – vse dogajanje preganjanja mačke in miške je locirano v ameriško predmestje. Kot da ne bi vedeli, da v Ameriki obstaja kulturna raznolikost in bi se morala maček in miš loviti tudi v prikoličarskem naselju, Harlemu in v četrti Mala Kuba.
Dora Mehičanka in Muk s svetovnimi prijatelji
Zato pa so med dušebrižnimi vzgojitelji in starši priljubljene risanke, kot je Raziskovalka Dora, saj predstavlja mehiški kulturni milje in v frazah uči špansko. Pri nas so Raziskovalko Doro prevedli tako, da namesto španščine uči angleščino. V resnici to povzroča zmedenost, saj medtem ko denimo peče značilno južnoameriško torto svetih treh kraljev čeblja angleško, kar je približno tako, kot da bi pekla potico in govorila srbsko. Prevod v angleščino na neki način kaže tudi na to, da smo pri nas preveč pod vplivom anglosaksonske kulture in do multikulture s španskim naglasom sploh še nismo prišli.
Poleg Dore sta zanimiva multikulturna risana junaka tudi Bino in Fino v risanki nigerijske produkcije. Pri nas jih sicer ni na televizijskem programu, so pa priljubljeni izbor otrok na youtubu. Navsezadnje je bilo tako nekaj let tudi z Mašo in njenim medvedom, ki na res zabaven način prikazuje rusko kulturno okolje in je bila pri slovenskih otrocih priljubljena, že dolgo preden so jo začeli predvajati po televiziji.
Ko oče gospodinji in mama dela
Vse bolj priljubljena je tudi Disneyjeva risanka Doc McStuffins, ki je tudi še ni pri nas, je pa na Disney Juniorju in na hrvaških in srbskih programih z naslovom Doktorica Pliško. Glavni lik je temnopolta deklica, ki popravlja igrače. Risanka je revolucionarna, tudi zato, ker je v njej dekličin oče gospodinjec, medtem ko mama dela, torej so poleg multikulturnosti obdelali še enakopravnost spolov. »S prikazovanjem različnih družin lahko pozitivno vplivamo na družbeno dinamiko naslednjih dvajsetih let,« je za New York Times ob začetku predvajanja risanke dejal Gary Marsh.
Zanimivo pa je, da se vprašanje multikulturnosti sploh ne pojavlja v risankah evropske produkcije. Tam je to samoumevno. Še posebno pri francoskih risankah. Nekaj jih je na sporedu tudi na slovenski nacionalni televiziji, recimo Muk in Emilija. Slednja ima med prijatelji vedno pripadnike različnih kultur, Muk pa s prijateljem Lucijanom vsako epizodo spoznava prijatelje široko po svetu. Pri tem je multikulturnost nekaj popolnoma vsakdanjega. In če vprašate otroke, kakšne barve kožo imajo liki, vam bodo odgovorili, da so malo temni, a so vseeno fantki in punčke. Toliko o tem, kako svet vidijo otroci.
