Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v zadnjih dneh v nekaj intervjujih začel podrobneje razlagati svoj zunanjepolitični program. Med drugim je zvezo Nato označil za zastarelo organizacijo, v kateri je na plečih Združenih držav nesorazmerno veliko breme. Po njegovem jo je zato treba reformirati tudi tako, da bo bolj prilagojena času in boju proti terorizmu.
»Plačujemo preveč... Nato je nepošten, ker v resnici bolj pomaga njim (Evropejcem) kot Združenim državam, mi pa plačujemo nesorazmeren delež,« je dejal Trump v pogovorih za ameriške medije. Njegovi komentarji so dvignili precej prahu, a vsaj slednji ni v neskladju s siceršnjimi kritikami Združenih držav na račun zaveznic, ker jih velika večina ne odmerja dogovorjenih dveh odstotkov BDP za obrambo – lani so poleg ZDA to storile le še Velika Britanija, Poljska, Grčija in Estonija. Ameriški predsednik Barack Obama je v zelo odmevnem prispevku o njegovi zunanjepolitični doktrini v zadnji izdaji revije The Atlantic dejal, da ga zastonjkarji jezijo, misleč tudi na evropske zaveznice v Natu. Dejal je denimo, da so ZDA načrtno prepustile Evropi in arabskim državam vodenje operacije za zrušitev libijskega voditelja Moamerja Gadafija, »da bi preprečili, da nam samo držijo plašč, medtem ko mi opravljamo vse vojskovanje«. Dodal je, da je premierju Davidu Cameronu februarja rekel, da Britanci ne bodo več mogli govoriti o posebnih odnosih z ZDA, če za obrambo ne bodo odšteli vsaj dveh odstotkov BDP. Grozilo je namreč, da bo zaradi načrtovanih rezov v javni porabi ta odstotek na Otoku padel pod dogovorjeno mejo, pa je Cameron po Obamovem posredovanju to preprečil.
O jedrski bombi Tokia in Seula
Vprašanje sredstev za obrambo že dlje časa povzroča trenja v zavezništvu. Po izbruhu finančne krize so v vrhu Nata nekaj časa z razumevanjem gledali na upad, v zadnjem času pa se pritisk spet krepi.
Trump je tudi dejal, da od Savdske Arabije in drugih arabskih držav ne bi več kupoval nafte, če ne bi napotile kopenske vojske v boj proti Islamski državi. Razburil je z napovedmi, da bi morda umaknil ameriške vojake iz Japonske in Južne Koreje, če slednji za njihovo navzočnost ne bosta plačali večjega deleža stroškov kot doslej. Na Japonskem je 50.000 ameriških vojakov, v Južni Koreji 28.000. Vodilni med republikanskimi predsedniškimi kandidati ima drugačno idejo, kako bi v Tokiu in Seulu lahko poskrbeli za svojo varnost pred grožnjo Severne Koreje ali Kitajske: z lastno jedrsko bombo. Po splošnem prepričanju bi jo državi lahko izdelali relativno hitro.
Trump je o tem govoril tik pred četrtim vrhom o jedrski varnosti, ki ga bo Obama gostil jutri in v petek. Udeležil se ga bo tudi kitajski predsednik Xi Jinping, ne bo pa ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva ocenjuje, da Američani prevzemajo vlogo, ki pripada mednarodnim organizacijam.
Trumpove zunanjepolitične ideje je kritiziral njegov glavni tekmec za republikansko predsedniško nominacijo, teksaški senator Ted Cruz. Dejal je, da govoriti o umiku iz najuspešnejšega zavezništva v zgodovini in o zapuščanju Evrope nima nobenega smisla.
Zunanja politika v tej predsedniški tekmi doslej ni tako izpostavljena kot v letih 2004 ali 2008, ko sta bila ena glavnih tem Irak in Afganistan. Toda Islamska država in boj proti terorizmu vendarle ostajata v mislih volilcev. Gallupova raziskava, opravljena tik pred napadi v Bruslju prejšnji torek, je pokazala, da je 71 odstotkov vprašanih zelo ali znatno zaskrbljenih nad možnostjo terorističnega napada v ZDA. Od trinajstih tem je ta na četrtem mestu za zaskrbljenostjo nad zdravstvenim zavarovanjem, nad gospodarstvom ter nad kriminalom in nasiljem.
