Javni zavodi v kulturi: Tudi učinkoviti so v bistvu neučinkoviti

Vpliv števila zaposlenih

Srakar je do razdelitve prišel tako, da je analiziral vire, ki jih institucija dobi v obliki števila zaposlenih in javnih sredstev, in na drugi strani zasebna sredstva, ki jih s temi viri ustvari: vstopnine, članarine, donacije, sponzorstva. Pri vrhu je vsa leta Cankarjev dom. V čem je skrivnost njegovega uspeha? »Vsekakor ne majhno število zaposlenih, saj ima teh veliko, za tak rezultat je zaslužno dejstvo, da je nadpovprečno uspešen pri pridobivanju virov, kar pomeni, da javna sredstva predstavljajo manjši del sredstev kot pri drugih javnih zavodih.« Po drugi strani denimo Mestni muzej Ljubljana nima tako velikega deleža zasebnih sredstev, a jih ustvarja z manjšim številom zaposlenih. Pri kakšnem zavodu na neučinkovitost ključno vplivajo prav rezerve v številu zaposlenih. V zadnjih analiziranih letih je opazen vzpon treh ljubljanskih institucij: Arhitekturnega muzeja (danes Muzeja za arhitekturo in oblikovanje), Mestnega gledališča ljubljanskega in zlasti Mestnega muzeja Ljubljana.

Učinkovitost v krizi večja

Zelo jasno se odražajo tudi problemi tistih pri dnu razpredelnice, kjer se redno pojavljajo denimo Pilonova galerija, Slovenski gledališki muzej (ki je vmes »napredoval« v inštitut, zato bo čez nekaj let zanimivo preveriti, kako je to vplivalo na njegovo učinkovitost), arhivi, katerih naloga seveda ni pridobivanje zasebnih sredstev, ter v obdobju finančnih težav tudi SNG Opera in balet Ljubljana. Pomenljive so precejšnje razlike med posameznimi muzeji in gledališči, ki zelo jasno kažejo, kje so v posamezni instituciji potrebne spremembe.

Ob teh podatkih se seveda porajajo pomisleki, da bi jih lahko politika uporabila kot podlago za ukinjanje institucij in podobne radikalne ukrepe. Andrej Srakar pravi, da je ena ključnih ugotovitev njegove študije, da v času krize ni prišlo do padanja učinkovitost institucij, kot se je pričakovalo, pač pa se je pri mnogih celo povečala. »V času padanja javnih sredstev so se torej javni zavodi prilagodili in več energije vložili v pridobivanje zasebnih virov.

Srakar vseeno ugotavlja, da so na splošno javni zavodi izjemno neučinkoviti (nevladne organizacije so v tem smislu morda učinkovitejše), celo Cankarjev dom, ki je pri vrhu, je 40-odstotno neučinkovit. Ob tem ponovno spominja, da kulturnih institucij nismo ustanovili, da bi ustvarjale dobiček, enako velja za zdravstvo, socialo, obrambo. Veljal pa bi razmislek, ali ni slovenska kultura preinstitucionalizirana in ali vendarle ne bi mogli kakšnega zavoda pogrešati. »A tega nikakor ne bi smeli početi kot nekdanji minister Žiga Turk, ki je skušal lomastiti vsevprek in na pamet, pač pa lahko odgovore da le trezen razmislek, utemeljen na podatkih.