Pogosto slišimo, da je naš javni sektor v kulturi potraten, zdaj pa prva resnejša empirična analiza prihodkovne učinkovitosti javnih institucij v kulturi med letoma 2002 in 2011 to domnevo tudi potrjuje. Kulturni ekonomist Andrej Srakar je ugotovil, da jih lahko razdelimo na »neučinkovite«, kamor sodi skoraj 90 odstotkov vseh institucij, in »neneučinkovite«, kamor se kot primerjalno uspešnejše uvrščajo nekatere manjše neljubljanske institucije, denimo Pomurski muzej Murska Sobota, Mestni muzej Idrija, Lutkovno gledališče Maribor, od ljubljanskih pa predvsem nekoliko specifični Cankarjev dom, Viba film in Slovenska kinoteka, v posameznih letih tudi večje, Narodna galerija in SNG Drama Ljubljana.
Srakar vendarle opozarja, da pri prihodkovni učinkovitosti merimo kazalec, ki morda ni najprimernejši za ocenjevanje uspešnosti javnih zavodov v kulturi, saj takšna učinkovitost ni v njihovem poslanstvu, poleg tega ničesar ne pove o programskih nalogah in uspešnosti institucij, ki je navsezadnje ključnega pomena. »A kljub temu je lahko pomembna informacija pri prihodnjem načrtovanju poslovne politike teh institucij in ukrepov na ravni države.«
Vpliv števila zaposlenih
Srakar je do razdelitve prišel tako, da je analiziral vire, ki jih institucija dobi v obliki števila zaposlenih in javnih sredstev, in na drugi strani zasebna sredstva, ki jih s temi viri ustvari: vstopnine, članarine, donacije, sponzorstva. Pri vrhu je vsa leta Cankarjev dom. V čem je skrivnost njegovega uspeha? »Vsekakor ne majhno število zaposlenih, saj ima teh veliko, za tak rezultat je zaslužno dejstvo, da je nadpovprečno uspešen pri pridobivanju virov, kar pomeni, da javna sredstva predstavljajo manjši del sredstev kot pri drugih javnih zavodih.« Po drugi strani denimo Mestni muzej Ljubljana nima tako velikega deleža zasebnih sredstev, a jih ustvarja z manjšim številom zaposlenih. Pri kakšnem zavodu na neučinkovitost ključno vplivajo prav rezerve v številu zaposlenih. V zadnjih analiziranih letih je opazen vzpon treh ljubljanskih institucij: Arhitekturnega muzeja (danes Muzeja za arhitekturo in oblikovanje), Mestnega gledališča ljubljanskega in zlasti Mestnega muzeja Ljubljana.
Učinkovitost v krizi večja
Zelo jasno se odražajo tudi problemi tistih pri dnu razpredelnice, kjer se redno pojavljajo denimo Pilonova galerija, Slovenski gledališki muzej (ki je vmes »napredoval« v inštitut, zato bo čez nekaj let zanimivo preveriti, kako je to vplivalo na njegovo učinkovitost), arhivi, katerih naloga seveda ni pridobivanje zasebnih sredstev, ter v obdobju finančnih težav tudi SNG Opera in balet Ljubljana. Pomenljive so precejšnje razlike med posameznimi muzeji in gledališči, ki zelo jasno kažejo, kje so v posamezni instituciji potrebne spremembe.
Ob teh podatkih se seveda porajajo pomisleki, da bi jih lahko politika uporabila kot podlago za ukinjanje institucij in podobne radikalne ukrepe. Andrej Srakar pravi, da je ena ključnih ugotovitev njegove študije, da v času krize ni prišlo do padanja učinkovitost institucij, kot se je pričakovalo, pač pa se je pri mnogih celo povečala. »V času padanja javnih sredstev so se torej javni zavodi prilagodili in več energije vložili v pridobivanje zasebnih virov.
Srakar vseeno ugotavlja, da so na splošno javni zavodi izjemno neučinkoviti (nevladne organizacije so v tem smislu morda učinkovitejše), celo Cankarjev dom, ki je pri vrhu, je 40-odstotno neučinkovit. Ob tem ponovno spominja, da kulturnih institucij nismo ustanovili, da bi ustvarjale dobiček, enako velja za zdravstvo, socialo, obrambo. Veljal pa bi razmislek, ali ni slovenska kultura preinstitucionalizirana in ali vendarle ne bi mogli kakšnega zavoda pogrešati. »A tega nikakor ne bi smeli početi kot nekdanji minister Žiga Turk, ki je skušal lomastiti vsevprek in na pamet, pač pa lahko odgovore da le trezen razmislek, utemeljen na podatkih.
Najbolj in najmanj učinkovite institucije
izračuni Andreja Srakarja na osnovi podatkov MK
PODATKI
NAJBOLJ UČINKOVITE
NAJMANJ UČINKOVITE
2010
2011
Mestni muzej Ljubljana
Cankarjev dom
0,6315
0,6583
Cankarjev dom
Mestni muzej Ljubljana
0,6204
0,6486
Viba film
Viba film
0,5395
0,6387
Arhitekturni muzej
Gornjesavski muzej Jesenice
0,2911
0,4591
Obalne galerije Piran
Mestni muzej Idrija
0,2614
0,2924
Mestni muzej Idrija
Pokrajinski muzej Ptuj
0,1479
0,2568
Muz. radovlj. občine
Mestno gledališče Lj.
0,1437
0,2481
Pokr. muz. Murska Sobota
Lutkovno gled. Lj.
0,1415
0,2424
Narodni muzej
Tehniški muzej Slovenije
0,1338
0,2329
Pokrajinski muzej Ptuj
Obalne galerije Piran
0,1302
0,2287
…
…
…
…
SNG Opera in Balet Lj.
Posavski muzej Brežice
0,0329
0,0429
Prirod. muzej Slov.
Notr. muzej Postojna
0,0280
0,0371
Pokr. arhiv Koper
Pokr. arhiv Nova Gorica
0,0238
0,0364
Zasavski muzej Trbovlje
Pokr. arhiv Koper
0,0237
0,0352
Gorenjski muzej Kranj
Muzej NO Maribor
0,0225
0,0351
Pokr. arhiv Nova Gorica
Pilonova galerija
0,0183
0,0199
Muzej NO Maribor
Slov. gledal. muzej
0,0161
0,0187
Zgod. arhiv Ljubljana
Zgod. arhiv Ljubljana
0,0059
0,0150
Pilonova galerija
Galerija Murska Sobota
0,0050
0,0110
Zgod. arhiv Ptuj
Zgod. arhiv Ptuj
0,0038
0,0039