»Naše bolnice, ki imajo težave s povešeno maternico, so predvsem ženske, ki veliko rojevajo in veliko delajo. Rizičnim dejavnikom so še zlasti izpostavljene ženske v poklicih, kot so kuharica, snažilka, patronažna sestra, vzgojiteljica, in ženske v lesni industriji, ki preživijo večino dneva na nogah, dvigujejo bremena, težja od pet kilogramov, in delajo v neugodnih klimatskih razmerah,« je naštel strokovni direktor Ginekološke klinike prof. dr. Adolf Lukanović in dodal, da bi morale ženske vsaj v zgodnjem poporodnem obdobju povsem izpreči in si temeljito odpočiti.
Res je, da naš zdravstveni sistem materam omogoča daljši porodniški dopust kot v večini drugih držav, je izpostavil Lukanović, a dodal, da naša miselnost temu ne sledi in morajo matere po porodu zvečine hitro poprijeti za vsa dela. »Včasih so hišna opravila in skrb za novorojence po porodu prevzele tašče, danes pa je vse na plečih mater, marsikdaj pomagajo celo pri gradnji hiše in podobno,« iz lastnih izkušenj opozarja Lukanović, ki ga veseli vsaj to, da se danes ženskih težav, ki se začnejo z nenadzorovanim uhajanjem urina in lahko končajo s povešeno in izstopajočo maternico, ne odriva več v ozadje.
Maternica, mehur in črevo se lahko premaknejo
Medenično dno je pomembna struktura, ki drži notranje organe – maternico ter mehur na sprednji in črevo na njeni zadnji strani. Sestavljeno je iz mišic in veziva. Da dobro opravljajo svojo funkcijo, morajo biti mišice čvrste in napete, vezivo pa elastično. Če začne oboje popuščati, pride do disfunkcije medeničnega dna, zaradi nepravilne ali nezadostne stabilnosti medeničnega pa tudi do statičnih sprememb organov male medenice. »To pomeni, da se mehur, vagina, maternica in črevo premikajo ali premaknejo. Če se premika del sečnega mehurja z mišico zapiralko, nastopi stresna urinska ali tako imenovana inkontinenca ob naporu,« je razložil prof. Lukanović. Pri tej ženske izgubljajo sprva le kapljice urina, ko zakašljajo, kihnejo, se zasmejejo, skočijo, hodijo navzdol po stopnicah, plešejo..., potem pa sledijo resnejši zapleti. Zelo pogosta je v reproduktivnem obdobju, ko poišče zdravniško pomoč skoraj četrtina žensk; po menopavzi pa poišče pomoč že vsaka druga. Kot še pravi strokovnjak, se pri teh težavah organi medeničnega dna še vračajo v prvotni položaj in je težave mogoče izboljšati z okrepitvijo mišic. »Če pa je oslabelost medeničnega dna zelo velika, se medenični organi povesijo (prolaps),« je razložil Lukanović in dodal, da se lahko povesi maternica, mehur ali črevo, lahko pa vse troje. Za preprečitev možnosti, da bi prišlo do povešenosti, priporoča izvajanje keglovih vaj, ki jih je treba izvajati pravilno, redno in daljše časovne obdobje. A ugotavlja, da večina žensk ne ve, katere mišice in kako jih je treba krčiti. Zato priporoča pripomočke, s katerimi se lahko prepričajo, da vaje izvajajo pravilno. To so denimo kroglice oziroma uteži, ki ob pravilnem stiskanju ne izpadejo iz nožnice. Lahko uporabijo tudi edukator, ki sestoji iz vložka v nožnico in nastavka, ki se se ob pravilnem stisku mišic odkloni. Če pa vleče ženska navznoter trebušne mišice ali navzgor stegenske mišice, se nastavek ne odkloni, je pojasnil Lukanović. Dodal je, da obstajajo še vaginotonometri, za okrepitev mišic pa je še nekaj poti, med drugim funkcionalna električna stimulacija in elektromagnetna stimulacija.
Razvlečeno in neelastično vezivo so v zadnjih letih nadomeščali s plastično mrežico, danes pa zaradi pogostih zapletov in zavrnitvenih reakcij prav na ljubljanski Ginekološki kliniki razvijajo metodo laserske kolagenske terapije, je razložil Lukanović in dodal, da je metoda za zdaj dostopna le samoplačniško.
Maternico prišijejo nazaj
Povešeno maternico lahko danes z rekonstruktivno operacijo medeničnega dna prišijejo nazaj. Pritrdijo jo na sprednji hrbtenični ligament na križni kosti. Ker je večina bolnic že v stadiju večje povešenosti, se pogosteje odločajo za vaginalne kot laparoskopske operacije. Kadar pritrditev maternice ni več smiselna, bolnici predlagajo odstranitev in ji pojasnijo, da je to zgolj organ, na katerem lahko vzniknejo številne bolezni in rak, ki ogrožajo življenje. Lukanović je prepričan, da je temeljit pogovor z bolnico zelo pomemben in da ji je treba pojasniti, da odstranitev ne bo poslabšala kakovosti njenega življenja. Tudi spolno življenje ne bo okrnjeno, je razložil in dodal, da ženskam vedno svetuje, da pridejo na operacijo takrat, ko bodo imele vsaj mesec dni časa, da se bodo lahko po operaciji povsem posvetile samo sebi.
Za odstranitev povešene maternice se odločijo, ko je vrat maternice že na vhodu nožnice in lahko povzroča kronično vnetje in težave z uriniranjem. Če je maternica že zunaj nožnice, je to še bolj moteče, saj pomeni nenehno draženje sluznic, ki niso vajene življenja zunaj maternice. Po laparoskopski operaciji lahko bolnica bolnišnico zapusti po dnevu ali dveh, vaginalne operacije pa zahtevajo nekoliko daljšo hospitalizacijo, saj odprejo vrh nožnice in vrata v trebušno votlino, kamor lahko lažje vstopajo tudi klice in bakterije, mikrobi, glive in virusi, kar vse predstavlja nevarnost za vnetje potrebušnice.
Pri laparoskopski operaciji opravijo rekonstruktivno operacijo medeničnega dna in maternico prišijejo nazaj zgolj skozi dva ali tri vbode skozi trebušno steno. Vaginalno operacijo opravljajo v vseh ginekoloških bolnišnicah, laparoskopsko pa v večjih, kjer imajo za to usposobljeno kirurško ekipo. Čakalna doba na ljubljanski kliniki znaša od enega do treh mesecev, saj težave ne nastanejo čez noč, je pojasnil Lukanović. Dodal je, da težave ne vplivajo na zanositev, vzrok za nastanek pa je lahko tudi prirojena slabost veziva.
Da bi čim bolj zmanjšale možnosti za težave, pa ženskam svetuje, da se redno gibajo, izvajajo preventivne keglove vaje, skrbijo za redno odvajanje, higieno, uravnoteženo prehrano in uživajo dovolj tekočine.
