Podobno velja za šunko, ki jo lahko narežemo v ričet, joto in podobne jedi na žlico, prav imenitno pa se tenko narezana obnese na pici. Sploh pri tistih, ki so »velikojajčne« praznike vzeli preveč zares in se za mizo niso mogli ustaviti, bo prav prišla nekoliko lažja dieta, ki bo pomagala vrniti holesterol in druge nadloge na normalno raven. Med živila, ki nasitijo, hkrati pa organizma ne obremenjujejo in nanj delujejo celo blagodejno, je ječmen. Že Valvasor je v svojih knjigah pisal, da ječmen gojijo za ječmenovo kašo, moko in kot nadomestek za kavo. A z naših miz je – kdove zakaj – skoraj izginil in ga razen v ričetu skoraj ni mogoče zaslediti, čeprav ga lahko uporabimo namesto riža v rižotah, kuhanega ohladimo in vmešamo v jogurt za odličen zajtrk, s svežo zelenjavo in sirom se izkaže kot čudovita solata… Prav radi so ga zobali vsaj že stari Egipčani in Grki. Ječmen namreč velja za eno najstarejših vrst žita, ki so ga že v starem Egiptu uporabljali za hrano in pijačo – iz njega so že takrat varili pivo, ogromne količine ječmena pa pivovarji porabijo še danes. In najbrž malokdo pomisli, ko k ustom nese vrček rosno hladnega piva, da pravzaprav pije nekakšno hladno ječmenovo juho, blago začinjeno s hmeljem. Ječmenova kaša, torej oluščeno ječmenovo zrnje, se imenuje ješprenj in iz njega pri nas še najpogosteje kuhamo ričet. Ker je to hranilen in nasiten, hkrati pa sila poceni obrok, je dolgo veljal za zaporniško hrano. Ampak naši sosedje Italijani, znani mojstri dobre kuhinje, ješprenj že dolgo pripravljajo kot največjo specialiteto, namesto riža ga skuhajo v imenitne rižote, v Firencah denimo strežejo imenitno hladno solato z ješprenjem in paradižnikom. Takšni solati lahko dodamo še bučke, por in mladi beli sir, lahko pa tudi popečene šparglje, čemaž, papriko, regrat… in dobimo zdrav samostojni obrok, primeren denimo za malico (kot na fotografiji). Ker je jed hladna in v hladilniku obstane več časa, si jo lahko v večjih količinah pripravimo doma in v ustreznih posodicah nosimo v službo za malico. Zagotovo bo bolj zdravo in okusneje od sendviča. Ješprenj lahko torej povsod uporabimo namesto riža, le kuha se malo dlje. Še ena zaporniška jed so čufte, izvirno arabsko kofte, ki jih po nekaterih pričevanjih kljub tujemu izvoru še posebno ceni eden najslavnejših slovenskih obtožencev. Prav imenitne lahko iz mlete teletine namesto z rižem pripravimo z ješprenjem, zalite z dobro paradižnikovo omako s svežo baziliko ali kakšnim drugim zeliščem! Ječmen se dobro odreže tudi v različnih juhah, na primer v gobovi ali zelenjavni, odličen pa je tudi kot priloga mesnim jedem oziroma že kar samostojna jed, zlasti če ga pripravimo tako, da kuhanega dodamo na čebuli praženemu korenčku, brokoliju in krpicam pršuta, vsemu skupaj pa primešamo nekaj čvrstega jogurta in strt česen. Ječmen vsebuje večje količine kalija, fosforja, kroma in magnezija, s čimer pomaga uravnavati krvni sladkor in niža krvni tlak. Bogat je z vlakninami, ki znižujejo raven holesterola, antioksidanti pa varujejo pred boleznimi srca in ožilja. Kot nalašč za popraznično dieto! Z malo domišljije ga lahko zaradi nevtralnega okusa uporabimo pri skoraj vsaki jedi, tudi pri sladkem pecivu! In še jezikovni poduk. Njegovim oluščenim zrnom pravimo tudi ješprenj, samo ime ječmen pa, če verjamemo etimologom, pomeni nekaj takega kot ostro žito. Kako se boste šli ječmenovo dieto, prepuščamo vam, mi pa se nagibamo k naslednjemu receptu.
Ješprenjeva solata s češnjevimi paradižniki in piščancem
Potrebujemo: Za solato skodelico (3 dl) ješprenja, nekaj češnjevega paradižnika (v sezoni lahko uporabimo na kocke narezan običajni paradižnik), sveže liste čemaža, oljčno olje, lovorov list, morsko sol. Za prilogo še file piščančjih prsi (po želji tudi bedrca ali druge dele), koruzni ali pšenični zdrob oziroma drobtine (ali mešanico vsega naštetega), mleto sladko papriko, kari, drobno mleto morsko sol, po okusu še zdrobljen čili, olje ali kokosovo mast za cvrtje.
Priprava: Ješprenj operemo, za nekaj ur namočimo, denemo v posodo, dodamo lovorov list in kavno žličko soli ter kanec olja. Skuhamo na zob, odstranimo lovorov list, prelijemo z žlico ali dvema dobrega oljčnega olja, previdno premešamo in pustimo, da se ohladi. Paradižnike narežemo na polovice in primešamo kuhanemu ješprenju, enako storimo z narezanimi listi čemaža. Solimo po okusu. Piščančje fileje narežemo na trakove (če imamo bedrca, jih zarežemo in razpremo kot lopar). Drobtine/zdrob/otrobe in vse začimbe ter sol v poljubni, a ne preveliki količini vsujemo v papirnato vrečko, denimo od kruha ali moke, ter pretresemo. V vrečko dodamo po nekaj kosov mesa in jo tesno zapremo ter dobro pretresemo, da se meso z vseh strani dobro »zapraši«. Kose mesa nato zlato rumeno ocvremo v ponvi in jih postrežemo kot prilogo ječmenovi solati. Postrežemo s pivom ali vinom.