Skoraj vsak pametni telefon ima naloženo aplikacijo, prek katere lahko delimo svoj vsakdan z internetnimi tako imenovanimi prijatelji. Vprašanje pa je, ali se uporabniki teh aplikacij zavedajo večnega obstoja fotografij na spletni mreži. Ajda Petek, ena od strokovnjakinj, ki soustvarja spletni center Safe.si za ozaveščanje o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, pravi, da so mladi vedno bolj seznanjeni z nevarnostjo uporabe interneta. Boji pa se, da v praksi na to, kar vedo, pozabijo.

Pozabijo na varna gesla

Ajda Petek ugotavlja, da je zdajšnji generaciji glede na prejšnje zasebnost manj pomembna. To se kaže v šibkih geslih, ki jih mladi uporabljajo za svoje profile na spletu. Najpogostejša gesla so 123456 in podobne lahke kode. Poudarja tudi, da varna gesla ne zadevajo le zasebnosti, temveč nas ščitijo pred vdori v naše profile, krajo identitete in drugimi zlorabami, ki imajo lahko tudi finančne posledice. Zato je ključno, da uporabljamo varna gesla, različna za različne profile, dolga 10 znakov, kombinacijo številk, velikih in malih črk, znakov, ločil in da jih nikomur ne zaupamo.

Pomembno je tudi, kakšno spletno identiteto si ustvarimo; zavedati se moramo, da veliko delodajalcev na internetu preveri, koga bodo zaposlili. Na vprašanje, kako (ne)varna je aplikacija snapchat, je odgovorila: »Če nekomu pošlješ svojo razgaljeno fotografijo, ni nobene aplikacije, ki bi ti zagotovila, da jo bo videl res samo tisti, ki si mu jo poslal, in da bo slika potem izbrisana. Prejemnik zlahka naredi zaslonski posnetek fotografije in jo potem pošlje naprej, objavi na spletu in podobno. Mladi se tega premalo zavedajo.«

Previdnih je 83 odstotkov

Da bi ugotovili, kako mladi skrbijo za internetno varnost, sva anketirali mladostnike, stare od petnajst do devetnajst let, in sicer o uporabi snapchata in deljenju podatkov o svojem osebnem življenju. Anketa je pokazala, da je večina mladih pozorna na vsebine, ki jih objavlja. Ne pazi le en sam anketiranec, kar 83 odstotkov pa je zelo ali precej previdnih pri objavljanju različnih vsebin. Pokazalo se je tudi, da provokativne fotografije, s tem je mišljena golota oziroma kakršno koli nastavljanje, pošilja le 1,9 odstotka anketiranih. Da 10-sekundne fotografije za vedno ostanejo na internetu, se zaveda le 31,1 odstotka vprašanih.

Najina raziskava je pokazala, da mladi povečini pazijo na to, kaj objavljajo. Vseeno pa se na družbenih omrežjih, kot so facebook, instagram in snapchat, pojavljajo tudi posnetki pijanih večerov s prijatelji, gole fotografije, fotografije, ki vključujejo osebne podatke…

Če mladi trdijo, da se zavedajo tveganja deljenja vseh teh informacij z neznanci, ali jim je potemtakem vseeno, kako lahko to vpliva na njihova življenja v prihodnosti?

Kakšne vsebine dijaki

objavljajo na Snapchatu?

Koliko ur dnevno dijaki preživijo

na socialnih omrežjih?

javnomnenjska anketa

dijakinj Julite Kropec in Ane Ule

PODATKI

58 %

SELFIJI

8 %

8 %

več kot 5 h

manj

kot 1 h

55 %

DOGAJANJE V ŠOLI

40 %

1 do 2 h

Delež

PROVOKATIVNE FOTOGRAFIJE

(golota, nastavljanje ...)

5 %

19 %

3 do 5 h

56 %

FOTOGRAFIJE Z ZABAV

25 %

2 do 3 h

DOKUMENTACIJA

DNEVNIH RUTIN

70 %

(sprehodi v naravi, hrana ...)

Število anketiranih: 154