Trg ponuja že celo vrsto aplikacij za pametne telefone, ki koristijo zdravju, včasih pa celo rešujejo življenja. Apple je na primer razvil brezplačno aplikacijo Health (deluje z operacijskim sistemom iOS 8), v katero lahko vneseš svoje zdravstvene podatke, od teže pa do krvne skupine. Za aplikacijo ni potreben vnos gesla, saj se pojavi na ohranjevalniku zaslona. Če pride do nesreče, lahko kdor koli v nekaj sekundah izve zdravstvene podatke imetnika telefona in mu tako pomaga bolj informirano.
Telefon in spremstvo
V Sloveniji je popularna aplikacija iHelp, ki s pritiskom na gumb obvesti prijatelje, osebnega zdravnika in družinske člane, če imetnik potrebuje nujno zdravniško pomoč. Vsebuje tudi zemljevid Slovenije, na katerem so vnešene lokacije vseh defibrilatorjev; trenutno jih je v bazi 1099. Povečuje se zanimanje za aplikacije, ki naj bi povečale našo varnost. Ameriška aplikacija Companion, ki je dostopna tudi v Sloveniji, poskrbi za spremstvo. Svojega prijatelja lahko recimo prosiš, da te virtualno spremlja po poti domov. Zadošča en klik, da aplikacija pokliče policijo ali pošlje samodejno sporočilo tvojim prijateljem in družini, da te je strah oziroma da se ne počutiš varnega. Poleg tega jim pošlje tudi podatke o tem, kje si. Tovrstne aplikacije so hkrati zanimive in strašljive. Upravičeno se lahko vprašamo, koliko je še zaščitena naša zasebnost, če lahko v nekaj sekundah ugotovijo, kje si.
Čeprav pametni telefoni iz dneva v dan presenečajo, še vedno ne morejo nadomestiti kirurga ali policista. A če ti ne pridejo pravočasno, bodisi zaradi prometnih zastojev bodisi zaradi oddaljenosti ponesrečenca, lahko pomaga telefon. Belgijski študent Alec Momont si prizadeva za uvedbo »letečih rešilcev« v bolnišnice. Gre za drone, ki jih običajno uporabljamo za posnetke iz ptičjih perspektiv. Po Momontovih idejah bi dron vseboval nujne pripomočke za prvo pomoč, tudi defibrilator. Ko bi dispečer prejel klic v sili, bi nemudoma odposlal dron proti poškodovancu. Zdravnik bi po zvočniku, vgrajenem v dron, pojasnil, kako pravilno namestiti elektrode. Nato bi računalnik sam zaznal, če so pravilno nameščene, in aktiviral defibrilator. Teoretično gledano bi lahko vsak posameznik, brez kakršnega koli medicinskega znanja, nekomu rešil življenje.
Smo obtičali?
Tehnologija mlade neustavljivo privlači tudi tam, kjer so možnosti za to sila pičle. 13-letni Afričan Kelvin Doe je v domači vasici sam zgradil radijsko postajo, ki deluje še danes. Mladim v razvitem svetu je lažje, a tudi mi pogosto tavamo v temi, saj nimamo dostopa do tehnološke opreme ali znanja pri programiranju. Potrebovali bi delavnice, morda celo obvezne predmete v osnovnih in srednjih šolah, kjer bi se lahko naučili koristno uporabljati splet. Zdi se namreč, da nas je večina obtičala na socialnih omrežjih. Nenehno obveščamo svoje 'prijatelje', kje smo, kaj smo jedli, in objavljamo stvari, ki bi si jih lahko povedali v živo, ob kavi ali na poti v šolo. A komunikacijske tehnologije imajo mnogotere možnosti. Škoda je, da jih ne poznamo bolje.
