Pametni telefoni so za večino ljudi postali nepogrešljivi, saj zelo olajšajo vsakodnevno življenje. A povečuje se tudi nezdrava odvisnost od telefonov. Malčki v vozičkih tipkajo po zaslonih, namesto da bi se igrali z igračo, mladostniki svoj prosti čas vse raje preživljajo v družbi s telefonom. Problem je resen, opozarjajo strokovnjaki. Beseda nomofobija, kot so poimenovali to sodobno odvisnost, je nastala iz angleškega izraza »no mobile« leta 2008. Težava je, da večina ljudi tega pojava ne razume kot odvisnost.

Pomemben vpliv družine

Z vprašanjem, ali smo lahko odvisni od telefona, sem se obrnila na Center pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout. V Logoutu so zbrani posamezniki, ki uporabljajo in podpirajo digitalne tehnologije ter njihove vsebine, hkrati pa jim ni vseeno za tiste, ki nad njimi izgubljajo nadzor. Verjamejo, da lahko sleherni uporabnik, ki je nadzor izgubil, znova vzpostavi bolj zdrav odnos do rabe tehnologij in tako vnovič polno zaživi.

Vedeti je treba, da so nekateri bolj dovzetni za razvoj zasvojenosti kot drugi, pojasnjuje psihologinja, strokovna vodja in svetovalka Petra Belina, na pojav zasvojenosti pa vpliva več dejavnikov. Med drugim nezdravi vzgojni slogi, zasvojenost v družini, težave v družinskih odnosih. Pomembna je osebnost posameznika: k zasvojenosti prispevajo nizka samopodoba, težave pri vzpostavljanju socialnih stikov v živo, vpliv vrstnikov in širše družbe. Merilo zasvojenosti s telefonom pa ni čas, ki ga kdo preživi z njim, temveč vsebina in vpletenost.

Dokler napravo uporabljamo z določenim namenom, ne zgolj za preganjanje dolgčasa in zabavo, je tveganje za nastanek zasvojenosti manjše. Če z napravami odganjamo dolgčas oziroma zadovoljujemo katero od potreb, ki jih v realnem življenju ne moremo – če si na primer zvišujemo samozavest z objavljanjem fotografij na FB – večja je nevarnost, da posameznik postane zasvojen.

Značilnosti zasvojenih

Zasvojeni se začnejo odmikati od prijateljev in družine, razlaga Belinova, mnogi opustijo aktivnosti, ki so jih včasih veselile. Začnejo izostajati v šoli in izgubljati občutek za čas. Postanejo razdražljivi; na odvzem telefona se odzovejo zelo burno. Tako se konča uporaba in počasi začne zloraba mobilnega telefona.

Odvisnost od telefona je sicer močno podobna drugim odvisnostim – od droge, alkohola... Razlikovati pa je treba med zasvojenostjo in odvisnostjo. Pri odvisnosti gre v osnovi za fizično odvisnost. To pomeni, da v telo vnašamo določene snovi, telo se nanje navadi in brez njih ne more več normalno delovati. »Če telo te snovi ne dobi, lahko pride do odtegnitvenega sindroma oziroma abstinenčne krize, ki jo spremlja tresenje, čezmerno potenje, nervoza...« razloži Belinova. Zasvojenost pa pomeni vedenje, s katerim ne moremo prenehati, četudi vidimo, da nam škoduje – telesno, socialno in psihično.

Oseba sicer skuša s škodljivim vedenjem prenehati, a vedno znova izgubi nadzor in ponovno podleže potrebi po tem vedenju. Najhuje je, ko uporabniki začnejo zanemarjati osnovne življenjske potrebe, spanje, hranjenje, gibanje, druženje. Pojavljajo se različno intenzivni simptomi in zdravstvene težave: bolečine v hrbtenici, vratu, zatilju, močni glavoboli, pekoče oči. Za povrh zasvojenca prizadenejo nizka samopodoba, brezciljnost, motnje koncentracije, spomina, čustvene težave in podobno.

Kako dolgoročne so posledice zasvojenosti, je odvisno od tega, kdaj posameznik zazna težave, kakšno podporo ima in v kolikšni meri je pripravljen na akcijo in spremembe. Ne smemo si zatiskati oči, opozarja naša sogovornica. Po uveljavitvi pametnih telefonov je težav z zasvojenostjo vse več. Tako kot druge odvisnosti pa je tudi to mogoče zdraviti.

Pomaga »digitalna dieta«

Začne se z »digitalno dieto« (zmanjšanje časa za napravo). Če to ni uspešno, se je potrebno obrniti na strokovnjake, kjer poskušajo z različnimi metodami in tehnikami spremeniti vedenjski vzorec.

Odprto ostaja vprašanje, ali lahko odvisnost oziroma zasvojenost od telefona enačimo z boleznijo. Psihologinja Petra Belina pravi, da gre pri vsaki zasvojenosti za spremenjeno delovanje možganov, zaradi česar bi tudi tovrstno zasvojenost lahko pojmovali kot bolezen.