Avtonomno območje tovarne Rog je deset let namenjeno izražanju in iskanju kreativnosti za vse. Še posebno pa za tiste, ki so odrinjeni iz drugih prostorov, za migrantske delavce, begunce, izbrisane, brezposelne, brezdomce, prekarne delavce... V teh dneh v Rogu z več prireditvami zaznamujejo to obletnico.
Posebno živahno je bilo v soboto popoldne, ko je na dvorišču pred tovarno vrvelo ljudi. Družit so se prihajale begunske družine iz nastanitvenega centra na Vrhniki, medtem ko so nekateri otroci v Cirkusarni naokrog že preizkušali razne cirkuške pripomočke. Nekaj metrov stran so bila na ogled postavljena rabljena oblačila, ki jih rogovci sami reciklirajo, v likovnem kotičku so pod vodstvom deklet iz Transforme oziroma Modrega kota tisti s slikarsko žilico vihteli čopič. Mogoče se je bilo preizkusiti tudi v kungfuju in tajčiju, medtem ko je nekdo sredi dvorišča igral na klavir, športno navdahnjeni fantje pa so pokazali nogometne veščine. Da so bili zadovoljni tudi želodci, so poskrbeli prosilci za azil, ki so pripravljali iransko hrano.
Vključevanje izključenih
To je bil le drobec aktivnosti, ki potekajo vse leto, tudi v koncertni dvorani, v prostorih platforme Živko Skvotec, kjer organizirajo okrogle mize in predavanja, v enem največjih pokritih skejterskih parkov na Balkanu, v več ateljejih... Vse dejavnosti so organizirali po principu horizontalne demokracije, samoorganizacije, samoiniciativnosti in vzajemnega učenja. Na tak način se izključeni iz družbe vključujejo vanjo, vključeni pa postajajo še bolj vključeni.
Od vsega začetka z Rogom živi tudi Aigul Hakimova, ki je aktivna v Socialnem centru Rog in Protirasistični fronti brez meja. Pojasnila je, zakaj je tovarna Rog pomembna za družbo. »Rog odpira prostor, v katerem človek sebe ne realizira le kot potrošnika, ampak kot aktivnega člana skupnosti. Vsak, ki ima ustvarjalno idejo, je dobrodošel, da nam to pove. Potem ugotovimo, ali obstaja kakšen prazen prostor za njegovo dejavnost. Če tega prostora ni, se lahko pridruži kakšni skupni, ki se ukvarja s sorodno dejavnostjo. To je vključujoča skupnost. Drug drugega poslušamo, pomagamo, se učimo. Odnos v Rogu se gradi na vzajemnem posluhu,« je dejala Aigul Hakimova in dodala, da ima Rog okoli 200 aktivnih uporabnikov, še mnogo več podpornikov in občasnih obiskovalcev. »Skozi leto v Rog pride okoli tisoč ljudi. Le v Socialnem centru Rog nas je v zadnjem času aktivnih do 40 ljudi, to smo tisti, ki sodelujemo in delujemo iz dneva v dan.«
Dneve so bogatili begunci
Prav v Socialnem centru Rog, ki se ukvarja predvsem z vprašanji ljudi z roba družbe, je v zadnjih mesecih še posebno živahno in zanimivo. Dneve so namreč obogatili begunci, ki so v Rogu, kot so zatrdili nekateri od njih, našli svoj drugi dom. Dobili so prostor, v katerem se lahko družijo z drugimi v Ljubljani živečimi ljudmi, dodatno se učijo slovenskega in angleškega jezika, sami pa na primer zainteresirane poučujejo perzijski jezik farsi. »V zadnjem času, ko smo zelo aktivni na področju begunske krize, nam podpora močno raste. Za ljudi smo primer, na kakšen način se lotiti vključevanja v družbo in nehierarhičnega, odprtega ter nekomercialnega komuniciranja.«
To je nekaj, za kar naj bi se zavzemal ljubljanski župan Zoran Janković, ki pa po drugi strani načrtuje prenovo tovarne Rog, rušenje enega dela že letos poleti. Da se bo to resnično zgodilo prav kmalu, nakazuje pošta, ki jo je od mestne občine prejela ena od uporabnic, v kateri je izvedela, da mora do 30. aprila izprazniti prostore. Uporabniki v Rogu rušenju nasprotujejo in menijo, da jih želi ljubljanska občina pregnati. »Župan nas meče ven, ampak bomo branili to, kar počnemo v Rogu. In tega, kar počnemo, ni malo. Nedopustno bi bilo, če bi vrgli puško v koruzo in dovolili izselitev z območja Roga,« je dejala Aigul Hakimova. In kako bodo avtonomno cono Rog branili? »O svojih nadaljnjih korakih bomo javnost obvestili v prihodnjih dneh.
