Clio je za Revoz tudi sicer sopomenka za uspeh. V različnih generacijah so ga proizvajali med letoma 1993 in 2015 ter v letu 2009, tudi zahvaljujoč spodbudam za nakup novih avtomobilov v številnih evropskih državah, dosegli rekordno proizvodno količino tovarne 212.680 vozil. Sploh druga generacija, znana pod imenom storia, je bila za Novomeščane izjemen posel, skupno so jih izdelali skorajda 1,5 milijona, tovarna se je z njim močno posodobila, predvsem robotizirala, zaradi obdobja velikega povpraševanja pa so uvedli tudi nočno izmeno. Za edinega slovenskega proizvajalca avtomobilov je trenutna odvisnost od zgolj enega modela, ki ga sicer tržijo znotraj dveh znamk – renaulta twinga in smarta forfour – gotovo svojevrstno tveganje. Toliko bolj, ker so v veliki meri odvisni od dveh trgov, francoskega in nemškega, kamor sicer izvozijo 68 odstotkov vseh twingov in forfourov. Čeprav je septembra lani močno odjeknila novica, da bodo krčili proizvodnjo in odpuščali, pa so lanske končne prodajne številke, ki so bile desetino višje kot leto prej (129.405 vozil), potrdile, da ni časa za alarm in ne gre dvomiti o smiselnosti projekta Edison, v katerega so vložili 326 milijonov evrov. Prihodki iz poslovanja so namreč presegli milijardo evrov.

Vnovičen prihod clia na Dolenjsko bo razveselil tudi tam živeče, saj bodo odprli nova delovna mesta. Koliko in kdaj, še ni znano. Je pa v Revozu trenutno zaposlenih okoli 2100 delavcev, ki jim pomagajo roboti; ti opravijo že okoli 70 odstotkov vsega dela. Posel pa bodo seveda dobili tudi številni slovenski dobavitelji. Določena proizvodna tveganja v letošnjem letu še vedno ostajajo, a se bodo ta prihodnje leto s proizvodnjo clia občutno zmanjšala, aktivno pa iščejo tudi nove trge, med katere sodijo predvsem azijski, Rusija in Kitajska. Prve smarte so tako prek koprskega pristanišča Kitajcem že dostavili, še letos pa obljubljajo tudi dve nišni različici, bolj športnega twinga GT in električnega forfoura.

Ni strahu, so le izzivi, je pred začetkom projekta Edison dejal tedanji prvi mož tovarne Aleš Bratož, ki je že takrat opozoril državo, da bi jim bilo zaradi sinergij veliko lažje, če ne bi bili edina tovarna avtomobilov v slovenskem prostoru, saj bi tako poskrbeli za konkurenčnejšo dobaviteljsko verigo. Trenutni predsednik uprave Patrice Haettel, ki je podaljšana roka lastnikov, skupine Renault, se tega še kako zaveda, kot tudi dejstva, da jim le kakovost zagotavlja dolgoročno preživetje. Prav pri kakovosti pa se Revozu klanjajo tudi njihovi natančni nemški partnerji.