Od četrtka Gospodarsko razstavišče oblegajo vsi tisti, ki nekaj zbirajo: razglednice, znamke, denar, stripe, stare knjige, fosile, minerale, militarijo, nakit, gramofonske plošče, telefonske kartice in celo figurice PEZ z bomboni vred.
»Večinoma se mimoidoči nasmihajo in obujajo spomine, včasih pa kdo kakšno figurico tudi kupi. Imam nove in stare,« je povedal Ivan Jurjevič, ki ima na Dolenjskem postavljeno stalno zbirko teh figuric naše in vaše mladosti, za katere marsikdo še vedno misli, da so jugoslovanska pogruntavščina. »To pa zato, ker je od leta 1970 Kolinska licenčno izdelovala bombone in jih tudi pakirala s figuricami, ki jih je izdelovalo invalidsko podjetje iz Ormoža. Pez je iz avstrijskega Linza, kjer so izdelovali bombone že pred drugo svetovno vojno,« je razložil Jurjevič, tudi organizator vsakoletnega mednarodnega srečanja zbirateljev figuric PEZ.
Domače zbirke brez vrednosti
Na jubilejnem desetem mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta, ki se bo zaključil danes, se je letos zbralo več kot 130 zbiralcev in trgovcev iz rekordnih 20 držav. Največ zanimanja med običajnimi obiskovalci sejma menda vselej žanjeta militarija in numizmatika, saj je nemalo takšnih, ki s seboj prinesejo podedovane družinske zbirke našitkov, odlikovanj, bankovcev ali kovancev, za katere ne vedo, kolikšno vrednost sploh imajo.
»Oceno naredimo brezplačno in po navadi ljudi razočaramo. Mislijo, da imajo zaklad, ker imajo doma dvesto let stare kovance. V resnici so večinoma brez prave vrednosti. Če so bile količine kovanja določene serije kovancev velike, ti niso vredni več kot evro,« je razložil zbiratelj Marko Mihajlović, ki se z numizmatiko in notafilijo (vedo, ki preučuje bankovce) ukvarja od 10. leta.
Problem je tudi z ohranjenostjo posameznih primerkov, sploh bankovcev, ki jih prinesejo ljudje na vpogled. »Redko kateri bankovec, ki je bil v obtoku, je kaj vreden. Denar mora biti načeloma tak, kot da bi včeraj prišel iz tiskarne,« je poudaril sogovornik in pokazal na serijo jugoslovanskih bankovcev, s katerimi smo plačevali v zadnjih izdihljajih nekdanje države. »Sedem različnih bankovcev stane sedem evrov, ker so prve kakovosti, sicer ne bi bili vredni počenega groša. Če pa govorimo na primer o guldnu iz leta 1886 ali o bankovcu za deset dinarjev iz leta 1893, so tudi malo poškodovani še kaj vredni.«
Med zbiralci starega denarja najvišje cene dosegajo primerki, ki so jih natisnili malo in so bili le kratek čas v obtoku. »Tak primer so Rupnikove lire (poimenovane po domobranskem generalu Leonu Rupniku, op. p.), prav tako partizanske lire ali londonska serija jugoslovanskih dinarjev, ki jih je natisnila vlada v izgnanstvu za primer prevzema oblasti. Ker so jih partizani prestregli in zakurili, so le redki ostali nepoškodovani. Tak bankovec, ki ima vsak svojo zgodbo, je vreden od 1000 do 1500 evrov,« je razkril Mihajlović.
Najbolj se prodajajo Beatlesi
Brez želje po zaslužku, temveč izključno iz zbirateljskih vzgibov, se že vseh deset let ljubljanskega sejma udeležuje Alan Premerl iz Ljubljane. »Zbiram Italijo – kraljevino, republiko in mestne države pred združitvijo. Danes sem našel nekaj lepih vatikanskih kovancev iz 18. stoletja in primerek iz obdobja piemontske kraljevine,« je bil navdušen. Ricardo iz Kopra, ki zadnjih deset let zbira partizanske spominske medalje, je tudi našel nekaj za dopolnitev svoje zbirke. »To je spominska medalja, ki je bila podeljena ob 70-letnici ustanovitve I. brigade vojske državne varnosti pred dvema letoma. Izdanih je bilo le 70 medalj, od tega so jih 15 podelili še živečim borcem,« je ponosno pokazal svojo novo pridobitev.
Najbolj zatopljeni v svoj posel so bili filatelisti. Gospa iz Pulja si je kakih deset minut s povečevalnim steklom ogledovala določeno znamko in istočasno preverjala svoje zapiske. Na koncu se ni odločila za nakup. »Predraga je,« je odkimala. Manj resnobni so bili prodajalci starih vinilnih plošč. »Vinil se vrača. Ljudje iščejo vse, samo da je staro. Eni hočejo oberkrajnerje, drugi progresivni rock iz šestdesetih let. Najbolj iskane pa so nekatere plošče Beatlesov in Led Zeppelinov,« je povedal Matej Kastelic.
V razstavnem delu sejma, kjer so potekale tudi razne delavnice – veliko zanimanja je požela delavnica spiranja zlata – pa so slovenski javnosti prvič predstavili najstarejši bankovec s konca 14. stoletja, ki prihaja iz Kitajske in je bil tiskan na rižev papir.
