Oprostite mi, prosim, da vas nagovarjam z dragi, ne zafrkavam Vas, ampak v svojem obupu enostavno ne najdem boljše besede. Čez nekaj stavkov se boste sicer čudno počutili, ampak skoraj zagotovo boste hitro doumeli, zakaj sem izbral prav to besedo.

Priznam pa tudi, in tega se globoko zavedam, da mora biti najhujša nočna mora vsakega soproga, do bo nekega dne dobil takšno pismo. Zavedam se tudi, da je to pisanje zelo sebično dejanje, ampak panika me grabi in ne znam si drugače pomagati.

Me prav zanima, kaj bi Vi napravili na mojem mestu.

Vi še nič ne veste, jaz sem pa tako prizadet in še vedno ne morem verjeti, da se je nama, Vam in meni, lahko zgodila takšna nesreča. Kako se lahko nekdo tako kruto igra z ljudmi?!

Pa kako se je lisica sprenevedala! Res sem bil naiven!

Veš kaj, Primož, ker sva pravzaprav nekakšna prijatelja v nesreči, te bom raje kar tikal, čeprav sem kar precej mlajši od tebe. Bonton nama bo samo v napoto.

Primož, upam, da sediš, ko bereš to pismo. Če imaš možnost, pojdi po kozarec vode in izklopi telefon.

Res ne vem, kako naj začnem, da bom v svoji izpovedi čim bolj obziren in na neki čuden način tudi sočuten, kar se bere mogoče celo rahlo sarkastično, ampak boš kmalu dojel, da ni. Sploh ne!

Bom kar naravnost povedal. Ime mi je Benjamin in sem dolgoletni ljubimec tvoje žene Lare.

Nič panike, Lara te še vedno iskreno ljubi. Z veliko ljubeznijo in spoštovanjem govori o vajinem zakonu, o vajini družini, o vajinih otrocih, ki so, vsi trije, to ti moram priznati, pravi angeli. Prijazni in lepo vzgojeni. Kako to vem?

Se spomniš, kako je predlani, ko si bil na službenem potovanju v Belgiji, Lara najela malarja, da pobeli stropove in pobarva nekaj sten vajinega stanovanja? No, tisti sobopleskar, ki v prostem času pišem besedila za slovenske narodnozabavne ansamble, če se lahko na tem mestu kar sam pohvalim, sem bil jaz in takrat sem spoznal vajine otroke. Z Laro sva se sicer spoznala že nekaj let prej, ampak... No, saj to zdaj sploh ni več pomembno.

Torej, nič panike, Lara bi se rada postarala s tabo in v miru uživala v razvajanju vajinih bodočih vnukov. Brez skrbi. Rada bi si v tvojem objemu vsako leto privoščila kakšne Maldive in izlete v Toskano čez vikend? Seveda. Fajn, ne?

Kaj pa jaz? Kdo bo pa meni stal ob strani v jeseni mojega življenja? Zakaj vsi mislijo, da sem jaz brez čustev? Da mene nič ne prizadene? Ali se je sploh kdaj vprašala, da si morda tudi jaz želim s pollitrsko margarito v roki v zalivu samotnega tropskega otoka namakati noge čez rob čolna?

Ali res vidi v meni samo velikega tiča, dolge trepalnice in priročni čopič, ki mimogrede popravi tudi kakšen kuhinjski aparat v vaši hiši, ko tebe ni doma? Je to fer? Se ti zdi prav, da se tako obnaša do mene?

Verjetno misliš, da sem popolnoma nor. Sem, ja, pa ti boš tudi, ko ti povem, kaj se nama je zgodilo!

Najina Lara ima tretjega! Našla si je novega ljubimca. Si predstavljaš? Kako je ni sram?! Našla si je tretjega! Vara naju! Pa saj ne živimo več v brezbožnem socializmu, madonca!

Dokler smo bili samo trije, smo se v nedeljo spovedali in mirno živeli naprej! Kaj pa zdaj? Jebemti človekove pravice!

Jaz sem tudi človek! Človeško bitje s sanjami in hrepenenjem, madonca! Res je, da tako kot vsak sodoben ljubimec tudi jaz pazim na zdravo prehrano in obiskujem telovadnico dvakrat na teden, da ostanem fit za dodatne potrebe tvoje človekoljubne žene. Včasih se sam sebi zazdim, kot da sem en tak pudl, ki živi od milostnih bombonov njene bombonjere. Nisem ravno neka zgodba o uspehu, to je res, ampak zato si še ne zaslužim takšnega podlega ponižanja, kot je moja trenutna situacija.

Veš, s kom naju vara? Veš, koga si je našla? Črnca. Iz Afrike. Begunca.

A ni to grozno? Črnca. Jaz pa sem se bal naših čefurjev! Trotl!

Vidiš, Primož, zato ti pravim dragi.

Lara mi je namreč povedala, da si goreč privrženec, tako rekoč rezervni gardist, naše edine prave stranke. Modro-rumeni jurišnik v senci, ji je enkrat ušlo, ko mi je ob prvi cigareti po, no, saj veš, mečkanju, pripovedovala, kako si jo tisti isti večer silil, naj gre s tabo na Festival domoljubnih popevk v Kočevje. Takrat si je cel večer brundala same partizanske.

Zdaj ti bom priznal še to, da bi takrat bil raje s tabo v Kočevju, kot pa poslušal njeno norčevanje iz pravih domoljubov.

Prav takrat sem pravzaprav tudi prvič posumil, da mogoče res z Laro nisva za skupaj. V svojem avtu namreč neprestano posluša Bjelo dugme in tuli, da je sve to zbog lošeg vina. Enkrat sem ji skril cedejko in dal noter venček narodnozabavnih s Ptujskega festivala, med katerimi je bilo nekaj mojih besedil, pa je totalno znorela. Rekla je, da ima tega že doma dovolj in naj razmislim, če si še želim njene družbe.

Družbe, je rekla! Kje je pa ljubezen? Kje je vsaj intimno prijateljstvo? A nimam prav, Primož? Takrat sem popustil, zdaj pa ne bom!

Zadnjih nekaj mesecev ni več svoja. Popolnoma se je spremenila. Imam občutek, da si hoče zaradi svojega grešnega razmerja z mano oprati vest s humanitarnostjo. Postala je prava aktivistka. Ne vem, kako je tebi opravičila svoja sodelovanja na vseh teh protestnih zborovanjih, ampak vedi, da jaz res nimam nič s tem.

Zato sem ji pred nekaj dnevi sledil na zborovanje v podporo beguncem in jo tam zalotil, kako se je objela in poljubila, sicer res samo na lice, s tem črncem. Tudi midva z Laro sva se najprej poljubila samo na lice, pa poglej, kaj se je spletlo. Nisem po župi priplaval. Res sem samo malar, ampak tudi Hitler je bil samo malar, pa poglej, kakšno pizdarijo je skuhal.

In kaj zdaj? Kako bova ukrepala, Primož?

Moral boš udariti po mizi in ji porezat peruti! Kaj se pa to pravi, v teh težkih časih ljubimkati s sovražnikom!

Primož, ko boste prišli na oblast in ustanovili nacionalno gardo, te prosim, da me priporočiš za redno članstvo. Tako ne bova več samo brata v nesreči, ampak tudi brata v borbi za čisto Slovenijo. Da bo spet vse tako, kot mora biti. Pa amen.

Tako bomo tudi mi, slovenski ljubimci, seveda samo tisti prave barve in veroizpovedi, dobili nazaj svoje človekove pravice. Tukaj je naš Dom. Na svoji zemlji smo mi edini avtohtoni ljubimci, zato bomo svoj Dom branili do konca. V najinem primeru je Dom seveda tvoj, ampak, ker sem zaveden ljubimec, vedi, da lahko računaš name in na mojo lojalnost.

Lara ima mojo telefonsko. Pokliči kadarkoli.

Aja, še to. Tudi jaz sem poročen, zato bodi diskreten.

Tvoj

Benjamin Veselko.