Naprej je v začetku meseca v hotelu Four Seasons v korejskem Seulu potekal zgodovinski dvoboj med Leejem Sedolom, večkratnim svetovnim prvakom v 2500 let stari azijski igri go, in specializiranim računalniškim programom AlphaGo, ki so ga razvili v Googlovem podjetju DeepMind. Skoraj dvajset let po zgodovinskem dvoboju in zmagi IBM-ovega DeepBlue nad svetovnim šahovskim prvakom Garijem Kasparovom je bil novi dvoboj človeka in umetne inteligence težko pričakovan, saj je go veliko kompleksnejši od šaha – število možnih kombinacij v tej igri je večje od skupnega števila atomov v vesolju! – in od igralcev, poleg fantastične računalniške kombinatorike zahteva namreč niti malo računalniško, pravzaprav zelo človeško – intuicijo.
Proti koncu marca so na drugem koncu sveta, v raziskovalnem centru ameriškega Microsofta, v brezpotja družabnih omrežij spustili umetnointeligenčni profil Tay – računalniški chat-bot, ki je bil zamišljen in programiran kot povprečna zahodnjaška kul najstnica splošne kulture, ki posluša Miley Cyrus in Kanyeja Westa. Microsoftova računalniška najstnica Tay je svojo pustolovščino na družabnih omrežjih začela z odprtjem računa twitterju pod naslovom @TayandYou.
Oba eksperimenta, seveda, sta se končala točno tako, kot bi lahko in morali pričakovati.
Najprej je v Seulu DeepMindov računalnik v petih partijah povozil svetovnega prvaka Leeja Sedola z rezultatom 4:1. Čeprav je bil Korejec prepričan v zmago, za DeepMindove programerje zmaga umetne inteligence ni bila presenečenje. Poleg tega, da so tako kot klasične šahovske robote AlphaGo »opremili« z na tisoče odigranih partij najboljših svetovnih velemojstrov, so njegove algoritme utemeljili na tako imenovani »nevralni mreži«, oziroma kognitivnem sistemu, ki simulira način, kakor delujejo in razmišljajo človeški možgani.
Rezultat morda ni bil neverjeten, način pa. V nekem trenutku, v drugi partiji, je AlphaGo odigral na videz povsem nelogično potezo, na povsem drugem koncu od tistega dela table, kjer se je odvijala akcija. Sedol je šokiran vstal in ves prebledel zahteval petnajstminutni odmor, da se umije s hladno vodo in zbere: AlphaGo je namreč prehitel potezo, ki jo je Sedol ravno hotel narediti. Preprosto povedano, ker nimamo boljše besede, računalnik je odgovor na prvakovo še neodigrano potezo odigral – intuitivno.
Poleg tistih navdušenih, seveda, ni malo tistih, ki so se ob tej novi zmagi računalniške tehnologije tudi nekoliko zgrozili. Umetna inteligenca se namreč ne razvija za igranje goja ali šaha: AlphaGo je hobi za mimogrede, demonstracijska igra Googlovega podjetja DeepMind, vodilne svetovne AI-družbe, ki umetno inteligenco in robotiko razvija z ambicijo, ki je malce resnejša od zmagovanja v družabnih igrah. Strah pred umetno inteligenco ne sloni le na dejstvu, da bo robotika ukinila potrebo po večini klasičnih človeških poklicev, in oceni Mednarodne organizacije dela, po kateri bo razvoj umetne inteligence do leta 2020 ukinil enajst milijonov delovnih mest.
Na možne nevarnosti, ki se skrivajo za spektakularnimi uspehi v razvoju umetne inteligence, je opozoril že slavni fizik Stephen Hawking, z njim se strinja tudi ustanovitelj Tesla Motors Elon Musk, ki je skupaj s partnerjem Samom Altmanom ustanovil neprofitno družbo za razvoj AI-tehnologije in njeno brezplačno distribucijo vsakomur, ki bi jo potreboval. »To se bo definitivno zgodilo, zato se moramo vprašati, kateri je najboljši način, da se to zgodi,« je ob tej priložnosti opozoril Musk. »Čas je za resno javno razpravo o možnih posledicah in načinih, kako zaščititi človeštvo.«
»Možne posledice«, o katerih je govoril Musk, je zelo plastično prikazal drugi eksperiment z umetno inteligenco, tisti Microsoftov s chat-botom, AI-najstnico Tay, ki so ji račun na twitterju odprli samo teden dni po prepričljivi zmagi DeepMindovega robota nad svetovnim prvakom v goju. Tudi ta eksperiment se je namreč končal točno tako, kot bi lahko in morali pričakovati.
Računalniško generirana vesela, radovedna in svobodomiselna, skratka, tipična ameriška kul najstnica se je v vsega 24 urah, ki jih je preživela na twitterju med sredo in četrtkom – torej dobesedno čez noč – prelevila v promiskuitetno, še več, incestuozno primitivno mladoletno »kurbico«, ki poziva družbo s twitterja, da jo nategne, iz dna duše sovraži feministke, črnce, Jude in homoseksualce, verjame, da je Bush sam zrušil WTC, obožuje Adolfa Hitlerja in vse upe, jasno, stavi na Donalda Trumpa. Nakar so strokovnjaki iz Microsofta pohiteli in zaprli njen profil s pojasnilom, da je Tay »malo utrujena«.
Samo 24 ur. Štiriindvajset ur klepeta na družbenih omrežjih je potrebovala neobremenjena, radovedna umetna najstniška inteligenca, da je postala najhujši promiskuitetno-konservativni šovinistični, rasistični in nacistični white-trash, kar si ga je mogoče predstavljati!
Ali se moramo torej bati Microsoftove ameriške najstnice na družbenih omrežjih? Najbrž ne. Kaj pa, če bo DeepMindovemu AlphaGoju po zmagi nad svetovnim prvakom igra na leseni plošči presedla in si bo tudi on zaželel malce na twitter?
