Amaterski danski arheolog spreminja zgodovino
Dennis Fabricius Holm, mladi Danec, ki je pred kratkim v sebi odkril arheološko žilico, se je z detektorjem kovin podal na polja pri kraju Aunslev na otoku Funen. Hobi, ki terja dobršno mero potrpežljivosti, ga je po nekaj urah prečesavanja razmočenega zemljišča pripeljal do skrivnostnega predmeta. Iz blata je izkopal kovinski križec, dolg štiri centimetre in težak nekaj več kot deset gramov. Ko ga je očistil, je njegovo fotografijo objavil na spletu ter sprožil val navdušenja nad najdbo in predloge, naj jo pokaže kakšnemu muzejskemu kustosu. Malene Refshauge Beck, arheologinja in kustosinja lokalnega muzeja v Ostfynsu, je hitro ugotovila, da gre za dragoceno najdbo. Križec, ki ga je našel Holm, namreč izvira iz 10. stoletja, identičnega pa so pred časom našli samo še na Švedskem. Pripadal naj bi ženski v vikinškem plemenu, ker je zelo lepo ohranjen, pa po trditvah Beckove predstavlja enega najbolje ohranjenih artefaktov zgodnjega krščanstva na Danskem. Tisto, kar najdbo dela senzacionalno, pa je ocenjena starost križca, postavljenega v prvo polovico 10. stoletja. Doslej je prevladovalo prepričanje, da so Vikingi na ozemlju današnje Danske pod pritiskom Germanov z juga krščansko vero prevzeli šele sredi 11. stoletja in da najstarejši križi izvirajo iz druge polovice 10. stoletja. Če bi se amaterska najdba križa iz zlatih niti in filigranskih kroglic izkazala za verodostojno, se bo zgodovina krščanstva med Vikingi, ki so jih sicer misijonarji skušali neuspešno spreobračati v krščanstvo že dve stoletji prej, pisala nekoliko drugače.